O fak. O fak. Ne. Pa zakaj?
"Jaz te rabim tukaj zdaj, daj pomagaj mi čimprej, ker rabim te, ekstrasupermegafakinnujno!"
Ob branju knjige Coelha sem si močno zaželela poslušati zvok klavirja, ob katerega udarjajo razigrani prsti. Zaradi Veronike.
Najbolj me pa zabava dejstvo, da se je to dejansko zgodilo. Še isti dan, nekaj uric pozneje. Med poukom.
Kje drugje kot pri umetnostni. Klasika ob spremljanju evropskega romantičnega slikarstva. Dejansko je sedel Chopin.
V Skali, dvakrat. Na kotki z limeto in iznakaženo limono.
Sama predstava Francoskega testamenta je bila daleč od navdušojoče. Mogoče zaradi knjige, ki odpre nov svet, ki ga ni mogoče udejaniti. In potem to pač ne funkcionira.
Pristala sem pri poslušanju klasike. Danes. Ok, prej je bil še kavalirski Nate v Gossip girl. Povzroča širok nasmeh na obrazu.
Frederic Chopin - Nocturne In E-Flat Major
Ni komentarjev:
Objavite komentar