Čutim pomlad.
Modra, oceansko modra reka. Modro nebo. Z vijolično posejani travniki, polni žafranov. Okoli pa opustošenje zime.
Zelena reka. Grički posejani z rumenimi trobenticami. Nadležen zvok "glasbe".
Močno me živcira pristnost spomina iz male šole. Ker še vedno nisem prepričana, kaj je res in kaj ne.
Na splošno me to živcira, ker včasih ne vem kaj se je res zgodilo in kaj ne. Ker se sanje ali pa nekaj takega prepleta z realnimi spomini.
Kot branje zadnje knjige HP, vzporedno z vsemi zgodbicami na BP. Še vedno nisem prepričana, kaj se je dejansko zgodilo.
Zmešan in zamešan spomin.
Ne vem, če lahko še kdo pogleda en in isti film desetkrat in mu je ob vsakem gledanju zanimiv. Ker na splošno vem kaj se je zgodilo, ampak podrobnosti do takrat se pa ne spomnim. Razen tik pred sceno. In to mi je blazno zanimivo.
Pogledala sem si Seks v mestu. Ampak mi je še vedno interesanten. Sicer sem vedno znova presenečena nad kombinacijami, ki jih ima Carrie na sebi, ampak glas Sarah mi blazno ugaja. Mogoče je ta serija (in film) zanimiva predvsem zaradi njenega pripovedovanja in barve glasu. Čeprav mode newyorčank ne bom nikoli razumela. In znamk.
Vse smo bile prezgodnje. Vsaj malo. Ampak zanimivo je bilo to dejstvo, da se je na koncu dejansko pol razreda zbralo v Skali. Na kavi in kakavu. Ob takšnih in drugačnih debatah. Skupaj in po skupinicah.
In ta pesem nam je še dolgo po tem odmevala.
Jay Sean feat. Lil Wayne - Down
Ni komentarjev:
Objavite komentar