Prefinjenost. Resnično mi je všeč ta Francoski testament. Porodila se mi je ideja, da bi prebrala Prousta in še drugo knjigo Makina. Samo zaradi sloga. Tega čudovitega podajanja besed. Nenormalnega opisovanje in neprizadetega navajanja dejstev. Blazno mi je všeč.
In slišal sem, da njen glas rahlo drhti. »Ljubila je Fjodorja,« sem preprosto pomislil. On je tisti, zaradi katerega je ta dežela, kjer je toliko pretrpela, postala tudi njena. In še vedno ga ljubi. Po vseh teh letih, odkar ga ni več. Ljubi ga v tej večerni stepi, v tej ruski neskončnosti. Ljubi ga...Dejansko si nisem mislila, da je knjiga za maturo lahko tako zanimiva, pa čeprav obravnava meni neljubo, vojno tematiko.
Ljubezen se mi je znova prikazala v vsej svoji boleči preprostosti. Nerazložljivi. Neizrekljivi. Kot ozvezdje, ki se lesketa v očesu ranjene živali, sredi puščave, prekrite z ledom.
Kako blazno težko je najti lokal v katerega spraviš 6 ljudi naenkrat? Precej. Sploh, če nas s Salona po hitrem postopku odslovijo. Ampak vse za scenarij za naš maturitetni filmčk oz. za filmček za maturanca. Ideje so, izvedba je bolj pod vprašajem. Ampak nam bo že nekaj uspel. Upam.
In ne glede na zvrst imam vedno enako vlogo.
Spomini na Toskano.
Po zelo dolgem času sem se znašla na osnovni šoli. Bivši. Z občutkom, da se čisto nič ni spremenilo. Vse je ostalo enako. Tuje. Z mešanimi, odrinjenimi občutki. Nemaram se vračati.
Popini in zmazoni.
Danes sem videla sliko, ki bi jo takoj imela doma. Pač v nekem kafiču nasproti šole so imeli dve sliki iz te serije in me močno zanima kdo je avtor. Resnično me muči že cel večer.
Mislim, da je pariška scena z stavbami ljudmi v ozadju in kolesom. Na eni sliki je bilo eno, na drugi pa dve. Nekako so se pojavljali znameniti predvsem francoski Lautrecovi postri. In vse skupaj je obdajal nekakšen okvir ali paspartu iz izrezanih časopisnih člankov in naslovov. Močno bi imela vsaj eno izmed teh slik/postrov.
Shakira - Gitana
Ni komentarjev:
Objavite komentar