petek, 26. marec 2010

Mačice

Živim od septolet, ker sem še vedno na slabem glasu. In od jagod. Sladkih, sočnih, rdečih jagod. Ter toplega sendviča. In golaža. Ja, no.

Dejansko sem tekla. Laufala, kakorkoli. Iz čistega, norega, trenutnega prebliska. Ker se mi je zdelo lahkotno in zabavno. Ampak so ta dejstva odpadla že po kakšni minuti, ko sem ostala vsa zasopla.

Scapinove zvijače.
Lepo vas prosim, na koncu predstave smo stoje ploskali. To se ne zgodi kar povsod. Čeprav nekateri imajo res neverjeten talent. "Prekleta galeja!"
Ampak tako blazno moteča in nadležna je bila bliskavica v popolni temi. Nekateri res nimajo smisla ali pa olike. In otroci. Za katere bi bilo bolje, če bi ostali doma, ker pač njim koncentracija pade in še nič ne vidijo iz zadnjih vrsta. Pa še v stol ti začnejo na vsake toliko časa brcati.

Na vlaku. Močno sem se zadarževala, da nisem bruhnila v smeh. Neka ženska in tip sta imela debato o solarijih. Koliko plačata, kam hodita, kakšen odtenek in podobno. Solarij pa naredi tako umetno barvo kože, sicer jo tiste fejk barve še bolj. In potem sta na dolgo in široko celo pot razglabljala o tem, kateri solariji so učinkoviti in kateri ne. Bolj na kratko - o učinku porjavelosti, v povezavi z številom obiskov. In to ne ženska, ampak tip je o tem razlagal.
Vprašanje je na mestu: "Kam za vraga gre ta svet!?"

Nore ideje. Hipi kombi.

Foxy Teens - Ranjeno srce

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...