sreda, 31. marec 2010

Obsesek

Danes me je totalno razganjalo, od pozitivizma. Mogoče je pa zaradi obeska. Tista turška modra očesa.
In če vidim sonček, je to nekaj, po čemer ljudje sklepajo, da se mi meša. Če je bil res.
Čudovit sončen vzhod.
Resnično ne vem, kaj je v sončnem vzhodu toliko bolj zanimivejšega kot v zahajajočem soncu.
Dejansko sem si zamislila dež. Ker mi je pasal. Da je spral vse.

Tri v vrsto. Oziroma križci in krožci. Z indefinidom.
"To je Rusija!" Tako se je glasil stavek izrečen pretirano velikokrat. In to je vse, kar mi je ostalo v spominu. Čeprav sem si izpisala veliko količino citatov s knjige. Ne vem kaj me žene.

Kje najedejo avtoportret? Res pa je, da nam opcija likovne teorije pušča precej bolj odprte roke kot izdelovanje le-teh pri risanju. Naloga dobi čisto drugačen prizvok.

Ne razumem zakaj sem gledala Bandslam. Samo, saj ni tako švoh. Nekako mi je všeč. Čeprav mi je Nick and Norah's Infinite Playlist veliko bolj všeč. Pa sploh ne razumem, zakaj ju mečem v isti koš. Ampak ta informacija se mi je usedla v glavo in tam obtičala. Primerjave s HSM pa ni. Edino enaka igralka je.

Los Diablitos - Busca Un Confidente

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...