Takoj, ko sem od samega šoka zopet začela analizirati in stvari dojemati normalno, sem se po hitrem postopku spravila k sebi in v red. In sem že bila na poti.
In "rijalajzala" je bila definitivno najbolj zabavna beseda dneva.
Vse skupaj se je šlo za predstavo. Tiste vaške predstave, ko ponavadi greš gledati, ker kakšnega poznaš. Tudi tokrat je bilo nekaj takega. In potem pride cela delegacija to gledati.
Le, da ni bilo v mojem kraju, ampak malo daleč proč.
Vse opetkane. No, skoraj vse. Malo fensi, ker smo šle v gledališče. Smo se po vseh obveznih predpripravah pred ogledalom, odpravile v smeri končne destinacije.
Revizor v izvedbi gledališke skupine kulturnega društva Šentjakob.
Kaj bi rekla o predstavi? Ja no, jaz sem se prav fino nasmejala. Verjetno res ne bi bila tako smešna in zabavna v kakršnikoli drugačni situaciji, pa vseeno.
Čeprav tisto svetenje z lučjo nas je malo ubilo, čeprav se je meni tako blazno smejalo.
Dear Frankie.
Film pri katerem smo končale po predstavi. Samo zaradi Gerarda ob katerem smo se precej zabavale.
Gerard in njegovo iskanje teksta. Kako zabavno, ni kaj.
Drugače pa zanimiv škotski film o gluhonemem dečku, ki si je želel spoznati svojega očeta. Nič ne bi bilo posebnega, če mu ne bi mati pošiljala pisem v njegovem imenu in najela nekoga, ki bi se predstavil kot njegov oče.
In jutro se je začelo z obilnim zajtrkom ob čaju. Ki je bil tako obilen, da smo potrebovale še počitek po njem. Pred učenjem oziroma odhodom domov.
Vestno opravljam službo taksija na kratke razdalje. V eno ali drugo smer.
1 komentar:
Coool!!!
Objavite komentar