Ko imaš fotošuting

Kaj narediš, ko greš v Domžale na obisk - spakiraš kovček.
Dejansko sem spakirala cel kovček oblek in šla na "dopust". Za en večer. Za en fotošuting.
Ampak bila sem tako blazno pametna, da sem pozabila dejansko koristne stvari - kot je naprimer jopica. Ali jakna.
Talent. Ni kaj.

Ker me je na pol poti prešinilo, da mogoče jutri, torej danes, morda sploh ne bo tako vroče.
Pa res ni.
Skratka iz dogovorjenega filmskega večera se je načrt spremenil v "prinesi-cel-kup-oblek-se-bova-šle-70ta". Tako je verjetno, ko ti nekako ne uspe zbrati filma za ogleda.
Pa še ni tako blazno zabavno.

Torej. Jaz se pripeljem tja. In spravim vse prisotne v smeh. Poleg tega pa dobim še butlerja, ki mi odnese kovček. Sama v krilu. Z slamnikom na glavi. Kot bi šla res na dopust. Medtem, ko z neba začenja padati dež.
Prvi izhod. Fotograf in asistent.
Rekvizit - kanglica za rože.
Rožasta obleka in krilo. Rumen pas. Slamnik.

Soba je postala kar na enkrat polna oblek. Dejansko je moja zaloga, kar precejšnja.
Drugi izhod. Obdobje 70ih. Samo, kaj ko se mene ne da definirati.
Rdeča obleka s črnim klobučkom. Rožasto krilo in trak z rožicami v laseh.
Ogromna budilka.
Tretji izhod. Delaj se hipsterja.
Očala. Dolga obleka, kot da te nosi luna. In samo dolga obleka, ki ji poskušaš definirati obliko.
Enaka poza. Stoprvič. Plešemo. Parti pipl.

Četrti izhod. Piknik z zlobnim jaz.
Prikupna piknikasta obleka s pikicami in roža v laseh. Kako definiraš tisti kavbojkast pajac, ki smo ga nosili, ko smo bili majhni.
Peti izhod. Kontra kombinacija zlobnega jaz. Pariška.
Tak pajac kot so tisti kabojkasti za otroke v črtasti verziji. Pariška. Črtasto krilo in črn klobuček.
Poskušaj ujeti spontani smeh.
Improvizoriš stativ.

Tukaj nekje omagava.
Pikasta nogavica se je potuhnila. In mlečen riž je bil za zajtrk. Potem pa sem šla proti domu.

Lipps Inc - Funky Town