Precej očitno je, da mi želi vesolje nekaj sporočiti, ker je danes iz moje zbirke "inspiracijskih misli" na steni padla dol tista z napisom: "Don't forget to have a good time". Ne pozabi se imeti dobro. Ne pozabi se fino imet?
Hvala za to sporočilno vrednost, ker očitno mi to manjka. In sedaj, ko pakiram za morje se po naključju kartica znajde na mizi poleg računalnika, da jo opazim.
A preveč razmišljam?
Pito sem naredila. In bučke sem narezala v obliki trikotnikov. Čisto po nesreči. Šele, ko sem jih stresla v ponev sem bila popolnoma navdušena nad njihovo obliko. Toliko, da so bile super za portret.
Skratka mislim, da naj bi imela vse pripravljeno za jutrišnje zgodnje vstajanje. Krenem jo na hrvaško obalo. Drugič oziroma tretjič to poletje. Precej zanimivo se mi zdi, koliko sem na morju. Presenetljivo je. Sama sebe presenečam.
A to pomeni, da se spreminjam? Sem drugačna?
Ker verjetno se skozi ta leta bloganja sedaj že opazi razlika. Ker pet let je lepa doba, poleg tega pa se je dogajalo v teh najbolj "kritičnih" letih v katerih sem verjetno še zdaj. Ko sem popolnoma izgubljena, ko iščem tla pod seboj in ves svet okoli sebe. Vključno s seboj.
Danes sem imela pogovor z bivšim sošolcem, še iz osnovne šole pa se mi je zdelo pri vsem zanimivo vprašanje: "Saj, kaj pa ti študiraš, a tudi kaj v tej smeri (gledališče)?"
Ne, dejansko ne študiram dramske igre ali česa podobnega. Samo stvari so se tako zapletle. Poleg tega pa sem že dobila to vprašanje, sploh ko povem oziroma ko izvejo, da so odigrali mojo igro. Ne, bila sem zgolj tista, ki je dobila ob pravem času, na pravem mestu, pravo idejo. In jo delila s širnim svetom.
Sedaj je vprašanje le še, če znam to kdaj ponoviti? Ali je bila zgolj enkratna priložnost.
Sem pa ugotovila, da je zelo zanimiva tema za prebijanje ledu oziroma takoj za vprašanjem "kako pa ti kaj", lahko sledi kaj v povezavi - "sem slišal, da si Dinozavra napisala". Ja, in potem začnem razlagati o tem, da ne študiram nič v povezave z gledališčem, kje je moj faks in podobno. In pogovor steče.
Svet se je začel vrteti drugače, odkar se je pojavil Dinozaver. Resno!
Hvala za to sporočilno vrednost, ker očitno mi to manjka. In sedaj, ko pakiram za morje se po naključju kartica znajde na mizi poleg računalnika, da jo opazim.
A preveč razmišljam?
Pito sem naredila. In bučke sem narezala v obliki trikotnikov. Čisto po nesreči. Šele, ko sem jih stresla v ponev sem bila popolnoma navdušena nad njihovo obliko. Toliko, da so bile super za portret.
 |
| Domače bučke za v tortiljo. |
Skratka mislim, da naj bi imela vse pripravljeno za jutrišnje zgodnje vstajanje. Krenem jo na hrvaško obalo. Drugič oziroma tretjič to poletje. Precej zanimivo se mi zdi, koliko sem na morju. Presenetljivo je. Sama sebe presenečam.
A to pomeni, da se spreminjam? Sem drugačna?
Ker verjetno se skozi ta leta bloganja sedaj že opazi razlika. Ker pet let je lepa doba, poleg tega pa se je dogajalo v teh najbolj "kritičnih" letih v katerih sem verjetno še zdaj. Ko sem popolnoma izgubljena, ko iščem tla pod seboj in ves svet okoli sebe. Vključno s seboj.
Danes sem imela pogovor z bivšim sošolcem, še iz osnovne šole pa se mi je zdelo pri vsem zanimivo vprašanje: "Saj, kaj pa ti študiraš, a tudi kaj v tej smeri (gledališče)?"
Ne, dejansko ne študiram dramske igre ali česa podobnega. Samo stvari so se tako zapletle. Poleg tega pa sem že dobila to vprašanje, sploh ko povem oziroma ko izvejo, da so odigrali mojo igro. Ne, bila sem zgolj tista, ki je dobila ob pravem času, na pravem mestu, pravo idejo. In jo delila s širnim svetom.
Sedaj je vprašanje le še, če znam to kdaj ponoviti? Ali je bila zgolj enkratna priložnost.
Sem pa ugotovila, da je zelo zanimiva tema za prebijanje ledu oziroma takoj za vprašanjem "kako pa ti kaj", lahko sledi kaj v povezavi - "sem slišal, da si Dinozavra napisala". Ja, in potem začnem razlagati o tem, da ne študiram nič v povezave z gledališčem, kje je moj faks in podobno. In pogovor steče.
Svet se je začel vrteti drugače, odkar se je pojavil Dinozaver. Resno!
1 komentar:
Dober komad ;)
Objavite komentar