Pikčast kolesarski izlet

Bil je popoln dan, za pikčast kolesarski izlet, v finih oblekicah, do Kranja.

Ponoči sem slišala grmenje, ampak me ni dolgo motilo, ker sem do jutra čisto mirno spala. Zjutraj pa je bila cesta že skoraj suha. Ko pa sva se odpravili od doma pa že ni bilo nikjer več sledu, da je ponoči deževalo.

Skratka sedaj se nekaj prevažam s kolesom in je potrebno izkoristiti priložnost. Takoj. Tako, da sva se zapeljali do Kranja. Malo vandrat naokoli.

Kolesa sva priklenili. Fotoaparat sem potegnila iz torbice. In v pikčastih oblekicah sva se sprehodili naokoli. Če je kdo srečal ti dve dekleti, lahko rečem, da sva bili midve.
Končno sem šla na "prenovljeno" točko na koncu pri Pungertu. Presenetljivo ni tako impresivno, kot sem imela v mislih. Ampak sem bila zato v stolpu in se potikala naokoli po otroških kotičkih.
Ena vzgojiteljica in ena, ki se je v zadnjih dneh zapodila v slikanice. Seveda, da sva se imeli fino.

Prehodili sva vse ulice in uličice mestnega jedra. Mimo našega "gradu" do Layerjeve hiše in tam naprej nazaj po "ta uscan" do tržnice, še pozdravit Prešerna in čez "promendo" nazaj proti knjižnici.
Tudi sem sva se zatekli. Ta knjižnica je res postala impresiven del Kranja. Čeprav imam love-hate odnos z njo. Všeč mi je, ampak večinoma jo preklinjam, ker nikoli nimajo tistega, kar hočem. Z vsakim obiskom se navajam, da mi je že malo vseeno.
Poslušali sva Killerse. Brskali za slikanicami in prebrali vse od Patricije Peršolja. Vse o nonah in nonotih ter Martah. Luštne slikanice.
Tista o Nontu je že za zjokat, kot tudi o Noni, te ne pusti ravno ravnodušnega. Kvečjemu brez besed.

Od tam nazaj domov. Kjer sva se ustavili sredi polja in skakali okoli drevesa. Takšnega, da lahko roke tako široko raztegneva, da ga objameva.
Lenobno popoldne nama je ostalo. We're the Millers sploh ni vreden gledanja. Tako zelo. Res.

Na vidiku se je v zadnjem času znašlo nekaj plakatov, ki so mi padli v oči in jih še nisem uspela omenit. So jih že verjetno vsi ostali. Eden je za letošnji Jazz Kamp, ki je imel ravno danes zaključek ali vsaj nekaj podobnega, saj jih je bilo povsod dovolj pa še klinčki so bili obešeni nad ulico skupaj z napisom Jazz Kamp Kranj. Drugi je za letošnje Boršnikovo srečanje. Jaz poznam samo tistega z roko, ostala dva sta tudi zanimiv, čeprav mi je tretji še vedno najbolj grafično privlačen. Ilustracija je zelo sporočilna, ampak skupaj s tipografijo tvori nekakšno celoto. Tretji pa je za Kino pod zvezdami, ki se je odvijal na Ljubljanskem gradu. Kinodvor lahko precej učinkovito kombinira te svoje črno bele in rdeče barve s fotografijami v ozadju, da se še vedno skladajo s celotno in celostno podobo.

Izletniško-lenobno-študijozno za danes.
Tako, da niti ne veš kaj lahko dan prinese.

TLC - Waterfalls