Lubenica nam je zrasla na vrtu. Pravzaprav ena še vedno raste.
Neizmerno okusna je.
Ironično sem se včeraj prenaspala in vseeno šla spat čisto prezgodaj. Potem sem se zbudila dve ure po tistem, ko sem zaspala, gledala v luft. Premočno sem se trudila zaspat nazaj. Začela sem gledati film Adore o dveh prijateljicah, katerih sinova kar naenkrat odrasteta in tu se zgodi zaplet.
Pa ga vendar nisem uspela pogledati do konca. Potem sem se vdala in šla spat. Šele po nekaj popisanih straneh sem zaspala.
Današnje popoldne sem preživela v knjižnici. Ugotovitev dneva je, da knjiga, ki ima v naslovu besedo "teorija" in katere vsebina so suhoparni podatki, te v trenutku pripravi do zehanja. Res sem že malo dremala, ko sem jo brala. Mala literarna teorija je njen naslov in verjetno jo noben pri zdravi pameti ne bi bral iz radovednosti, zdi se mi, da je ta knjiga bolj kakšno "neugodno" branje, ki spada v kakšno slovenistiko. To sedaj zgleda, kot da sem se čisto resno lotila projekta. Saj je po eni strani res.
Naštudirala bom vse simbolne pomene, ki se skrivajo v "ozadju". Do potankosti, kot kaže. Zadržujem sem tam, kjer imajo leksikone in slovarje in knjige s simboli. Po drugi strani pa sem svoj svet našla med slikanicami.
Včeraj me je zrušilo dejstvo, da za svoj avtomobil preprosto ne najdem parkirnega prostora. Po petem krogu sem se preprosto vdala, sesula in se mi je uspelo šele danes postaviti skupaj. Dopoldne za silo. Potem sem "prebolela" in šla naprej. Ker za kolo se vedno najde prostor in sem se tega mota danes držala. Z vetrom v laseh, torbo v košarici in z zadaj pripasanimi knjigami.
Prejšnji dan pa sem se tako ali pa tako malo potepala. Avto me je odpeljal do Ljubljane, kjer sem večer preživljala v dvoje in se je zjutraj ležalo do opoldneva. Pa še kuža "spidigonzales miška" je prišel na obisk.
Na mizi sem pustila kuverto z njegovim imenom in odšla domov. Šele kasneje sem dobila klic, ki je po glasu sicer zvenel precej resno, da sem se malo ustrašila, a je bila situacija vse prej kot takšna. Čisto navdušenje. Te "drobne" malenkosti so res posrečene, sploh če slišiš: "Saj še nimam rojstnega dneva."
Pa kaj.
Neizmerno okusna je.
Ironično sem se včeraj prenaspala in vseeno šla spat čisto prezgodaj. Potem sem se zbudila dve ure po tistem, ko sem zaspala, gledala v luft. Premočno sem se trudila zaspat nazaj. Začela sem gledati film Adore o dveh prijateljicah, katerih sinova kar naenkrat odrasteta in tu se zgodi zaplet.
Pa ga vendar nisem uspela pogledati do konca. Potem sem se vdala in šla spat. Šele po nekaj popisanih straneh sem zaspala.
Današnje popoldne sem preživela v knjižnici. Ugotovitev dneva je, da knjiga, ki ima v naslovu besedo "teorija" in katere vsebina so suhoparni podatki, te v trenutku pripravi do zehanja. Res sem že malo dremala, ko sem jo brala. Mala literarna teorija je njen naslov in verjetno jo noben pri zdravi pameti ne bi bral iz radovednosti, zdi se mi, da je ta knjiga bolj kakšno "neugodno" branje, ki spada v kakšno slovenistiko. To sedaj zgleda, kot da sem se čisto resno lotila projekta. Saj je po eni strani res.
Naštudirala bom vse simbolne pomene, ki se skrivajo v "ozadju". Do potankosti, kot kaže. Zadržujem sem tam, kjer imajo leksikone in slovarje in knjige s simboli. Po drugi strani pa sem svoj svet našla med slikanicami.
 |
| Je zrasla na našem vrtu. |
Včeraj me je zrušilo dejstvo, da za svoj avtomobil preprosto ne najdem parkirnega prostora. Po petem krogu sem se preprosto vdala, sesula in se mi je uspelo šele danes postaviti skupaj. Dopoldne za silo. Potem sem "prebolela" in šla naprej. Ker za kolo se vedno najde prostor in sem se tega mota danes držala. Z vetrom v laseh, torbo v košarici in z zadaj pripasanimi knjigami.
Prejšnji dan pa sem se tako ali pa tako malo potepala. Avto me je odpeljal do Ljubljane, kjer sem večer preživljala v dvoje in se je zjutraj ležalo do opoldneva. Pa še kuža "spidigonzales miška" je prišel na obisk.
Na mizi sem pustila kuverto z njegovim imenom in odšla domov. Šele kasneje sem dobila klic, ki je po glasu sicer zvenel precej resno, da sem se malo ustrašila, a je bila situacija vse prej kot takšna. Čisto navdušenje. Te "drobne" malenkosti so res posrečene, sploh če slišiš: "Saj še nimam rojstnega dneva."
Pa kaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar