ponedeljek, 5. avgust 2013

Smučam na vodi

Mogoče bo letos videla več morja, kot sem ga v preteklih letih skupaj. Ker sem bila spet na morju. Tokrat samo za en dan na Hrvaški obali. V Poreču.
Bil je en mali pogoj. Da grem probat smučat na vodi.

In sem se vdala v usodo. Z vsem kar sem slišala, premlela in se odločila. Čeprav sem si po poti in tam še trikrat premislila. Samo na koncu mora biti beseda mož. Če sem se že prej tolikokrat zagovorila. Mislim, premislila. Zatajila. Kakorkoli.
Psihično sem se spravila v takšno stanje, da bi ga najbolje opisala kot tako, da mi je bilo čisto vseeno. Res, vdanost v usodo.

Na sončku na morju v senci.

Izlet se je začel precej zanimivo. Jaz sem prenočila kar v Ljubljani. Da se ne bi zjutraj v jutranji prometni konici premikala proti Ljubljani. Da sem lahko budilka zjutraj in ga zbudim, pa še več časa lahko z njim preživim.
Skratka do prvega postanka sva morala priti dvajset do osme. Vsaj enkrat takrat.
Na koncu je bila druščina pripravljena za izlet. Pretežno dekleta. Na izlet je peljal sestri, sestrično in punco.
Da stvari niso bile tako enostavne, smo se v Postojni obrnili nazaj proti Ljubljani. Vzrok - pozabljen potni list.
Ponovni štart malenkost kasneje je vseboval enega potnika manj.
Pa smo šli še enkrat proti morju. Dlje od Postojne, kjer se je zanimivo zamenjal CD. Ko sem ravno pri CD-jih in istih pesmih. Obakrat sva na istem odcepu avtoceste slišala isto pesem. Naključje?


Naša končna destinacija je bil Poreč. Do tja smo tudi prišli brez nadaljnjih težav.
Skilift Poreč v Zeleni laguni.
Najprej smo morale videti navdušenje, ki je sledilo ob prvi vožnji z novo desko, potem smo se dekleta odločila, da rabimo še malenkost več časa in se gremo v vročini raje namakati v vodo. Težava je nastala, ker je bilo precej težko najti območje, kjer ni plavalo ogromno trave.


Na morju na sončku v senci. V vodi ni bilo ravno za plavat, samo za namakat. Drugače si se hitro zapletel v kup trave. Stale smo v vodi in klepetale. Ubistvu sem razlagala kako se je celotna situacija odvila. Potem se je vse skupaj preselilo na kopno. In potem je padla odločitev, da gremo probat. Ja… dejansko. Še vedno nisem prepričana kako se mi je uspelo strinjat. Ampak kmalu potem sem s smučkami na nogah v rešilnem jopiču čakala v vrsti. Kaj se je zgodilo?

Že spet wakeboardajo.

Enkrat v vodo v ribo. Drugič na rit. Precej sem se naplavala. In z vsakim krogom sem bila bolj živčna. Ampak potem mi je uspelo za malenkost smučati. Tam do dolžine prve skakalnice sem šla. In čof v vodo. In potem še enkrat malo dlje kot prejšnje in zopet čof v vodo. Dejansko, ko sem ugotovila kaj počnem, da stojim na smučeh in se peljem po vodi, no takrat sem s celega telebnila v vodo. Potem pa dejansko ni šlo več.
To je bilo to. Moj poskus smučanja na vodi.

Dan je šel počasi h koncu. Mi pa počasi nazaj domov. Po partiji kartanja. V avto in proti domu. Zanimiv dan je bil.

Andreas Ort - Seasons (feat. Submatik & Charline)



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...