Danes je en tak moment in en tak dan.
Nekako sem srečna, da imam že cel dan prazno glavo. Da moje misli zelo redko zanese kam in da precej hitro pidem nazaj v stanje trenutnega zavedanja.
Je samo ena deževna nedelja v aprilu. Takšna, ko me na sprehodu do gozda skoraj odpihne. Vključno s psom. Je takšna, ko se po dveh dnevih stanja v nakupovalnem središču odpravim v enega in ugotovim koliko časa se že nisem potikala po trgovinah. In nimam prav nobene želje, da bi si kaj kupila. Čeprav povsod vame kričijo plakati, ki odražajo znižanja po trgovinah. Očitno se samo še tako privablja kupce.
In zadnje dni vidim samo pikice povsod. Pikčastih vzorcev je všečno veliko. Tako, da se vsake toliko sliši moj vzklik navdušenja.
Marley & jaz počasi končujem. Sedaj sem samo še pred tistimi zadnjimi poglavji. Da se zavijem pod odejo in do konca preberem. Po verjetnosti precej v solzah.
Ampak ob tej knjigi sem si ves čas predstavljala našega navihanega labradorca, ki je proti glavnemu junaku najbolj mirno in prijazno bitje na svetu. Ves čas ga imam pred očmi. Dobesedno ali v mislih. Danes zjutraj sem ga samo slišala kako zadovoljno sanja tam na koncu hodnika, ko sem počasi požirala stran za stranjo.
Brskam po shranjenih straneh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar