Rogovila

Beseda, ki je nenadno skočila v moje misli in potem naslednji trenutek že skoraj izginila. Zadržala sem jo le toliko, da sem si jo zapisala. Ne vem, kje se je pojavila rogovila.

Moje včerajšnje napovedi ob branju knjige Marley & jaz so se izkazale za resnične.
Neverjetno ganljiva zgodba. Tako kot moment, ko se sedela na stopnicah in Ron stopnico oziroma dve višje in potem je naslonil svojo prikupno glavo na mojo ramo in tam obstal. Za nekaj dolgih trenutkov. Oh, kako najbolj prikupen kuža. Naš velik angleški labradorec. Sklepam.
Sploh pa zadnje čase prav uživa v vožnji z avtomobilom. Ali pa je vsaj izgubil strah pred vožnjo, saj z veseljem taca za nami, če mu rečeš, da se greš peljat.

Sedem nalog je končna številka. Narejenih je nekaj več kot pol. In še to bolj na pol. Upam, da vsaj počitnice dobro izkoristim in nadoknadim vse.
Optimist.

Bolj optimistično pa je dejstvo, da se je ta teden bolj začel. Kar se tiče mene in knjižnice. Dejansko sem prišla do tja. Dobila parkirišče. Za nameček pa sem se namestila na najbolj kul mesto in skicirala in črpala inspiracijo iz Degasovih del.
Danes so bila prav tista, ki so me impresionirala. Presenetljivo najbolj Rimska beračica.
Tako, zdaj sem za nekaj dni dobra. Potem pa bom videla kako se bo v prihodnje zapletlo.

Končala sem na tleh v avli pedagoške, ker sem se pridno izmuznila malo prej iz faksa kot ponavadi. Ni nobene krize. Ker sem čisto spontano sprejela ponudbo za druženje ob prehranjevanju. Čokoladno presenečenje iz tvojih 5 minut.
Plus nekdo je moral držati pokonci vreme. S pikčastim dežnikom in gumjastimi škornji, le da slednjih danes nisem imela jaz.

Duran Duran - Ordinary World