Ker danes je bilo rečeno, da je Indonezijo streslo. Dvakrat. Ups.
In nazadnje sem trdila, da bomo verjetno povzročili potres na drugem koncu sveta v kratkem - ker so razbijali štore tako močno, da se je zemlja vse naokoli kar tresla. Lahko je zgolj naključje - ampak zdi se mi, da mogoče nekaj je na tem. Ups.
Mogoče me samo dejstvo bolj zabava kot bi bilo sprejemljivo.
Ne zapusti me nikdar. Knjiga tokrat, film je bil že pred časom viden.
Moram reči, da se mi zdi, da obožujem, da berem knjige po ogledu filma. Ker se mi zdi, da mi film da celotno predstavo - tako na hitro, na grobo zajame bistvo. Ampak potem se v miru usedem in prebiram. Z vsako stranjo se odpre nov svet in zgodba postane globja in bolj razširjena. Stvari preprosto dojameš drugače.
Film v povezavi s knjigo - super kombinacija. Obratno pomeni le nepotrebno obremenjevanje in pretirano analizo.
Saj sem poznala samo zgodbo in vse, ampak mislim, da me je knjiga bolj pretresla kot film. Morda tam preprosto nisem dojela, morda sem sploh nisem razmišljala, ampak zdi se mi, da sem šele zdaj zares dojela bistvo. Prej je bilo zgolj površno. In všeč mi je dolga razlaga čez zadnja poglavja gospodične Emily. In kakšne izraze uporabljajo.
Fina knjiga. Dobra zgodba. Zanimiv potek pripovedovanja. Tako nevsiljivo kot tok misli.
Zjutraj sem imela ravno toliko časa, da sem si za zajtrk postregla s skodelico jagod. Potem sem morala pohiteti dnevu naproti. Prav ironično je kako vedno hitim in potem vedno čakam. Oh, ko bi bilo vse bolj enakomerno porazdeljeno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar