Danes pa res nisem pričakovala, da je post - pa s takšnim veseljem sem si zjutraj naredila zajtrk, ko se je včeraj hladilnik napolnil. Ah. Te krščanske zadeve.
Imam celo kolono, ali pa vrsto - odvisno s katere strani gledaš - jagod na vrtu. Tako. In upajmo, da bodo prav pridno uspevale. Čeprav se trenutno že nahajajo na kuhinjskem pultu, ampak ne tiste z domačega vrta.
Če se že skoraj cel teden nisem prikazala na faksu, sem si rekla, da danes pa ne grem. Moje zdravje je sicer za dve malenkosti izboljšano. Še vedno pokašljujem in smrkam in sem brez glasu, ampak se nekako da živeti. Čeprav zadnjih nekaj trenutkov imam boj z zamašenim nosom. Lumpasta stvar.
Šla sem se taksi in se vozila gor in dol po Kranju. Do stadiona in nazaj. Do Kranja in nazaj. Do Primskovega, ker še ni Planina. Do knjižnice. In to še z dvema različnima avtomobiloma. Kako se z največjim veseljem usedem v svojega.
Delam se knjižnega molja in se pridno zalagam s knjigami. Ker trenutno imam obdobje, ko mi sploh ni do filmov. Verjetno, ker čakam, da bi videla The Vow.
Ponoči me je tako zeblo, da sem se ovila v deko, si nataknila nogavice in se do nosu pokrila z odejo. Nekje v mislih sem si rekla, da bom še konec vzela v naslednjih trenutkih. Ampak sem preživela in prespala preostanek noči.
Vsaj produktivno se delam. Malo rišem s svinčinkom, malo se igram s grafično tablico. Počutim se pa, kot da nimam nič narejeno. Ker imam nekaj projektov za dokončat - tako za šolo kot za druge.
Ni komentarjev:
Objavite komentar