Pitch Perfect. Presenetljivo dober film.
Presenetljivo predvsem zato, ker se mi je že sam trailer zdel izjemno zanimiv, ampak iz izkušenj sem sklepala, da to lahko postavi pričakovanja precej visoko in potem sledi samo razočaranje.
Iz tega pride skepanje, da sem bila zato presenečena. Ni se izkazal za takšnega. No, po mojih kriterijih v tistem trenutku. Ne bom govorila za nobenega drugega. Samo zase in za mojo družbo, ker sva uživala v filmu. Dejansko.
Res je, da so že skoraj vse zabavne in smešne fore prikazali v samem napovedniku, pa sploh ni motilo. Še vedno so me v filmu zabavale.
Dejansko sem uživala v filmu. Ker ko prvič slišiš vse pesmi se zdijo še enkrat daljše kot v resnici, kar je dobro. V tem primeru predvsem. Film je definitivno vreden še kakšnega ogleda. Ali dveh.
Drugače pa ja. Luštno...
Medtem, ko se je vila debata v pokerskem žargonu, sem se odklopila in si priravila za pod zob. Kar je bilo tudi zaznano s strani ostalih in so se hitro pridružili. Kot muhe na limance se lahko fante spravi na hrano.
Planet Tuš je praznoval štiri leta pri nam v Kranju. Vsaj zdi se mi. In to se je ravno naključno skladalo z odločitvijo, da se gre v kino. Tako, da sva z balkona gledala na malo množico oziroma nekaj ljudi, ki so v prvih vrstah poslušali Manco Špik, ki je ravno prepevala "Za prijatelje". Glasbena podlaga je bila čisto fina za vzdušje.
Predvsem zanimivo je kako hitro so se prikazali ljudje iz vseh koncev, ko se je pripeljala torta. Oziroma tri. Iz tistih nekaj ljudi je kmalu res nastala množica.
Saj pravim kot muhe na limance.
Zakaj mora biti vseh lepih trenutkov enkrat konec? Samo nasmeh še nekaj časa ne zbledi.
Presenetljivo predvsem zato, ker se mi je že sam trailer zdel izjemno zanimiv, ampak iz izkušenj sem sklepala, da to lahko postavi pričakovanja precej visoko in potem sledi samo razočaranje.
Iz tega pride skepanje, da sem bila zato presenečena. Ni se izkazal za takšnega. No, po mojih kriterijih v tistem trenutku. Ne bom govorila za nobenega drugega. Samo zase in za mojo družbo, ker sva uživala v filmu. Dejansko.
Res je, da so že skoraj vse zabavne in smešne fore prikazali v samem napovedniku, pa sploh ni motilo. Še vedno so me v filmu zabavale.
Dejansko sem uživala v filmu. Ker ko prvič slišiš vse pesmi se zdijo še enkrat daljše kot v resnici, kar je dobro. V tem primeru predvsem. Film je definitivno vreden še kakšnega ogleda. Ali dveh.
Drugače pa ja. Luštno...
Medtem, ko se je vila debata v pokerskem žargonu, sem se odklopila in si priravila za pod zob. Kar je bilo tudi zaznano s strani ostalih in so se hitro pridružili. Kot muhe na limance se lahko fante spravi na hrano.
Planet Tuš je praznoval štiri leta pri nam v Kranju. Vsaj zdi se mi. In to se je ravno naključno skladalo z odločitvijo, da se gre v kino. Tako, da sva z balkona gledala na malo množico oziroma nekaj ljudi, ki so v prvih vrstah poslušali Manco Špik, ki je ravno prepevala "Za prijatelje". Glasbena podlaga je bila čisto fina za vzdušje.
Predvsem zanimivo je kako hitro so se prikazali ljudje iz vseh koncev, ko se je pripeljala torta. Oziroma tri. Iz tistih nekaj ljudi je kmalu res nastala množica.
Saj pravim kot muhe na limance.
Zakaj mora biti vseh lepih trenutkov enkrat konec? Samo nasmeh še nekaj časa ne zbledi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar