To Rome with Love. V Rimu z ljubeznijo. Film Woddy Allena. Če hočem z eno besedo povzeti celotno komično zadevo, bi jo najbolje opisala kot groteskno.
Mogoče se je dalo videti, da če obožujem Polnoč v Parizu, se znam navdušiti tudi nad tem. In sem se.
Mislim, meni je bil všeč. Tako bizaren, da je bilo že komično. Ker takšna logika prepleta zgodb in dogajanja zahteva nekaj pozornosti. Vse skupaj je res en Dogodek v mestu Gogi. Pardon - Rimu.
Ja, to. Groteskno.
Lazanja za kosilo.
Mogoče je to dobra stvar, ko imam šele popoldne faks. Lahko skuham/spečem takšno kosilo.
In še vedno mi ostaja večerja/zajtk. Čeprav sem našla domač jabolčni štrudl.
Avto je na Gorenjskem. To me je zbudilo danes zjutraj. Iz nekih sanj o kremšnitah in nekaj o Bledu. Ali nekaj nekaj. Skratka skriti avto se je skrival na Gorenjskem. Natančneje na parkirnem mestu 160. V garažni hiši na Brniku, kot smo izvedeli pozneje.
Ne, ni bilo lovljenja gor in dol. Samo izlet in malica pred Lidlom. Ker je malica na izletu najboljša.
Dvajset odtenkov sivine. Ne, ni nikakršen naslov knjige ali kaj podobnega. Samo naloga, ki nam je malo jedla živčke. Vsaj v sredo ob osmih zvečer, ko je bila edina niansa, ki smo jo zaznali zgolj čisto bela in čisto črna. Vmes je bila pa samo ena zmešnjava, ki smo jo postopoma reševali.
Še en portret je bil za narisat nekje vmes, pa smo vsi tako pohiteli, samo da bi se čimprej odpravili iz stavbe.
Imela sem še dodatno motivacijo, ki me je čakala zunaj. Šment, ko ni bilo dovolj razlike med odtenki. Ampak mi je uspelo. Le.
Obožujem vožnje. Na relaciji Ljubljana-Kranj.
Obožujem trenutke. Ob glasbeni spremljavi.
Lahko bi trajali dlje. Ampak vzamem, kar imam. Z največjim veseljem.
Danes sva bila v Rimu in nazaj.
Mogoče se je dalo videti, da če obožujem Polnoč v Parizu, se znam navdušiti tudi nad tem. In sem se.
Mislim, meni je bil všeč. Tako bizaren, da je bilo že komično. Ker takšna logika prepleta zgodb in dogajanja zahteva nekaj pozornosti. Vse skupaj je res en Dogodek v mestu Gogi. Pardon - Rimu.
Ja, to. Groteskno.
Lazanja za kosilo.
Mogoče je to dobra stvar, ko imam šele popoldne faks. Lahko skuham/spečem takšno kosilo.
In še vedno mi ostaja večerja/zajtk. Čeprav sem našla domač jabolčni štrudl.
Avto je na Gorenjskem. To me je zbudilo danes zjutraj. Iz nekih sanj o kremšnitah in nekaj o Bledu. Ali nekaj nekaj. Skratka skriti avto se je skrival na Gorenjskem. Natančneje na parkirnem mestu 160. V garažni hiši na Brniku, kot smo izvedeli pozneje.
Ne, ni bilo lovljenja gor in dol. Samo izlet in malica pred Lidlom. Ker je malica na izletu najboljša.
Dvajset odtenkov sivine. Ne, ni nikakršen naslov knjige ali kaj podobnega. Samo naloga, ki nam je malo jedla živčke. Vsaj v sredo ob osmih zvečer, ko je bila edina niansa, ki smo jo zaznali zgolj čisto bela in čisto črna. Vmes je bila pa samo ena zmešnjava, ki smo jo postopoma reševali.
Še en portret je bil za narisat nekje vmes, pa smo vsi tako pohiteli, samo da bi se čimprej odpravili iz stavbe.
Imela sem še dodatno motivacijo, ki me je čakala zunaj. Šment, ko ni bilo dovolj razlike med odtenki. Ampak mi je uspelo. Le.
Obožujem vožnje. Na relaciji Ljubljana-Kranj.
Obožujem trenutke. Ob glasbeni spremljavi.
Lahko bi trajali dlje. Ampak vzamem, kar imam. Z največjim veseljem.
Danes sva bila v Rimu in nazaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar