Če me kdo danes poskuša prepričati, da je šele drugi oktober, sploh ne bom verjela.
Zdi se mi, da se je toliko zgodilo v teh dveh dneh, da ne morata biti samo dva dneva. Resno!
Poleg tega pa je noč še mlada in sem pristala na dejstvo, da se gre danes ven. Ja... tako to je, ko naletiš na nekaj nadobudnih ljudi in sploh nimaš možnosti kaj preveč izbirati ali razmišljati in se podaš v novo pustolovščino. Ker treba je nekako malo proslaviti nove začetke.
Vse nove začetke.
Najbolj smešno je bilo, ko sem se sredi belega dneva po telefonu zgovarjala kar po angleško. Tako, kot da ni nič. Samo en navaden torek.
No, saj je tako nekako tudi bilo. Skratka nisem še videla mojih ameriških prijateljev odkar so dva tedna tukaj in sem čisto tako mimogrede poklicala eno, kaj pravzaprav počne, pa se je kar nahajala v bližini faksa in sva bili že na kavi.
Cel dosežek je pa bil, ko sem končno prišla do mesečnih vozovonic. Ker, ko sem včeraj prišla na železniško, mi je gospod za oknom lepo razložil, da zgolj ena kopija ni dovolj.
In sem danes nasmejala našo gospo v referatu, ko sem prišla po dva žiga. Danes je bila res nekaj pri volji. Ali pa je zgolj tak dan.
Poleg tega pa smo bili že deležni celega seznama, kaj nas čaka v prihodnjih dneh.
Počasi se bo potrebno zakopati v delo. Iz knjižnice sem že prinesla dve knjigi za inspiracijo in polistala po njima ter si zapisala ideje. Čeprav teh sem že cel list popisala med samim predavanjem. Samo še ključni element mi manjka, da lahko vse skupaj začnem sestavljati.
Zdi se mi, da se je toliko zgodilo v teh dveh dneh, da ne morata biti samo dva dneva. Resno!
Poleg tega pa je noč še mlada in sem pristala na dejstvo, da se gre danes ven. Ja... tako to je, ko naletiš na nekaj nadobudnih ljudi in sploh nimaš možnosti kaj preveč izbirati ali razmišljati in se podaš v novo pustolovščino. Ker treba je nekako malo proslaviti nove začetke.
Vse nove začetke.
Najbolj smešno je bilo, ko sem se sredi belega dneva po telefonu zgovarjala kar po angleško. Tako, kot da ni nič. Samo en navaden torek.
No, saj je tako nekako tudi bilo. Skratka nisem še videla mojih ameriških prijateljev odkar so dva tedna tukaj in sem čisto tako mimogrede poklicala eno, kaj pravzaprav počne, pa se je kar nahajala v bližini faksa in sva bili že na kavi.
Cel dosežek je pa bil, ko sem končno prišla do mesečnih vozovonic. Ker, ko sem včeraj prišla na železniško, mi je gospod za oknom lepo razložil, da zgolj ena kopija ni dovolj.
In sem danes nasmejala našo gospo v referatu, ko sem prišla po dva žiga. Danes je bila res nekaj pri volji. Ali pa je zgolj tak dan.
Poleg tega pa smo bili že deležni celega seznama, kaj nas čaka v prihodnjih dneh.
Počasi se bo potrebno zakopati v delo. Iz knjižnice sem že prinesla dve knjigi za inspiracijo in polistala po njima ter si zapisala ideje. Čeprav teh sem že cel list popisala med samim predavanjem. Samo še ključni element mi manjka, da lahko vse skupaj začnem sestavljati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar