Prvi sneg te sezone. Čisto za res in čisto pravi sneg. Očitno gre vremenoslovcem letos bolje. Sama sem namerila 6 cm snega zjutraj. Na balkonski ograji. Nekaj metrov proč je bil morda še kakšen centimeter ali kaj takšnega več. Potem pa se je vztrajno topil.
Poskušala sem vprežti psa, ampak sva na koncu obstala in obsedela. Jaz na sankah, on na tleh. Ni ravno za vprežnega psa. Ampak sem se pa peljala nekaj metrov s sankami. V kombinezonu s kapuco, da sem bila pravi jeti, ko sem vstopila v trgovino.
Doma pa mi je družbo delal Michael Bublé ob katerem sem se pozibavala v božičnih ritmih. Žal so lučke pregorele, drugače bi jih kar izobesila v sobi. Tako sem padla v to superdecembersko vzdušje. In potem me koledar opomni, da je šele 28 oktober. Res? Čisto za res?
Skratka v tem vzdušju sem tudi nadaljevala.
Ko sem se pozibavala v romantičnih ritmih ob peki pice. Pomivanju posode in skakanju po stanovanju, kjer sem poskušala očedit vse, ampak je bila precejšna zmeda in sem vsega po malem naredila.
Nadaljevala sem tudi, ko sem imela v laseh rdeč obroč. Ko sva obsedela ob gledanju Listy do M. Predvsem tu. Še vedno ta film razglašam za najboljši božični film vseh časov. Luštno smešen in smešno lušten je. Sploh pa poljščina zveni zabavno in potem je vse še bolj zabavno. Ta film je tako blazno kul. Resno ga bom uvedla kot božično tradicijo. Sedaj je šlo le za predogled.
Tak dan. Tako vzdušje. Takšno vreme.
K vsemu temu vzdušju se je prilegal tudi apple cider. Čeprav se mi zdi, da še vedno nisem ugotovila pravega imena v slovenščini. Ker prodaja se tudi kot jabolčno vino, ampak to ni ta stvar. Je topla, vroča pijača - kot čaj ali kava. V praksi je samo pogret jabolčni sok z vsemi začimbami, ki gredo v kuhano vino. Jabolčnik mislim da tudi ni.
Končal pa je polit po sedežni. Kot je izginjala svetloba iz dnevne sobe, ampak se nekako nisva pustila motit. Dokler se ni prižgala luč.
Družinski remi. In peti član. Igralec. Ki se je menjal.
Popečen krompir za prigrizek.
Potem pa smo zaključili s to praznično-božično-veselo obarvano nedeljo.
Kar sneg je zunaj. Pa še ura se je zamenjala.
Poskušala sem vprežti psa, ampak sva na koncu obstala in obsedela. Jaz na sankah, on na tleh. Ni ravno za vprežnega psa. Ampak sem se pa peljala nekaj metrov s sankami. V kombinezonu s kapuco, da sem bila pravi jeti, ko sem vstopila v trgovino.
Doma pa mi je družbo delal Michael Bublé ob katerem sem se pozibavala v božičnih ritmih. Žal so lučke pregorele, drugače bi jih kar izobesila v sobi. Tako sem padla v to superdecembersko vzdušje. In potem me koledar opomni, da je šele 28 oktober. Res? Čisto za res?
Skratka v tem vzdušju sem tudi nadaljevala.
Ko sem se pozibavala v romantičnih ritmih ob peki pice. Pomivanju posode in skakanju po stanovanju, kjer sem poskušala očedit vse, ampak je bila precejšna zmeda in sem vsega po malem naredila.
Nadaljevala sem tudi, ko sem imela v laseh rdeč obroč. Ko sva obsedela ob gledanju Listy do M. Predvsem tu. Še vedno ta film razglašam za najboljši božični film vseh časov. Luštno smešen in smešno lušten je. Sploh pa poljščina zveni zabavno in potem je vse še bolj zabavno. Ta film je tako blazno kul. Resno ga bom uvedla kot božično tradicijo. Sedaj je šlo le za predogled.
Tak dan. Tako vzdušje. Takšno vreme.
K vsemu temu vzdušju se je prilegal tudi apple cider. Čeprav se mi zdi, da še vedno nisem ugotovila pravega imena v slovenščini. Ker prodaja se tudi kot jabolčno vino, ampak to ni ta stvar. Je topla, vroča pijača - kot čaj ali kava. V praksi je samo pogret jabolčni sok z vsemi začimbami, ki gredo v kuhano vino. Jabolčnik mislim da tudi ni.
Končal pa je polit po sedežni. Kot je izginjala svetloba iz dnevne sobe, ampak se nekako nisva pustila motit. Dokler se ni prižgala luč.
Družinski remi. In peti član. Igralec. Ki se je menjal.
Popečen krompir za prigrizek.
Potem pa smo zaključili s to praznično-božično-veselo obarvano nedeljo.
Kar sneg je zunaj. Pa še ura se je zamenjala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar