Skriti pod plaščem vidnosti. Teoretično je bil pončo in vse skupaj je izgledalo zgolj... čudno. Mislim, saj glede na to, kdo je to počel stvar ni čisto nič nenavadna. Ampak pri belem dnevu, ko na 6 peronu dve sedita na klopi in se skrivata pod pončotom - je stvar malo bizarna. Za eno petkovo bizarko.
Važno, da obstaja fotografija rokovanja že iz decemberskega časa. Prav nisem vedela. Resno.
Mogoče si bom mogla zapomnit, katere ljudi sem že spoznala in tako.
Ker da narediš enako pozo - dvakrat - ne vede, koliko možnosti obstaja?
Gospodična vzgojiteljica.
To je to. Mislim to bo sedaj poimenovanje za naprej. Ker sem iz imen prišla na zabavne vzdevke. No, saj zaenkrat sem obtičala nekje pri gospodični.
Mislim, važno, da sama vem zakaj se gre.
Se gremo igro ugibanja? Kdaj imam jaz v petek faks, torej danes?
Ja, od pol petih do pol devetih.
Za petek - prav nor urnik. Pa zaznajmo vsi sarkazem. Ali pa vsaj negativen prizvok.
Ampak na koncu, sploh ni bilo tako slabo. Predavanje se mi je zdelo blazno zanimivo. Za večerni urnik, petkov ali na splošno. Toliko vsega je bilo povedanega in podanega s primeri, da je izpadlo zanimivo. Precej zanimivo. Če sem kar malo obsedela, ko smo predčasno končali.
In že nas čaka novo delo.
Letos očitno ne sme biti nobenega zabušavanja na vidiku, ker so nas že v prvem tednu čisto zasuli.
In sprašujem se - šele petek je? Kdaj sem se res to nazadnje spraševala?
Od Bežigrada do Viča.
Prehodila sem pot od naše fakultete na Vojkovi za Bežigradom pa vse do Jadranske na Viču.
S sošolko peš. Ko sva se zaklepetali. Vmes sedeli na sredi paviljona ob Kongresnem trgu in potem sem se obupano sesedla na klop pred drugim paviljonom, Peterlinovem paviljonom, kjer sem počakala.
Počakala, da vidim obris znanega avtomobila in se razveselim osebe, ki vozi.
Sicer pa Google Maps pravi, da je to 5,5 km. In če Google tako trdi, potem bo že držalo. Ker kašnim drugim zemljevidom te dni ni za zaupati.
In potem se na železniški čas ustavi.
Važno, da obstaja fotografija rokovanja že iz decemberskega časa. Prav nisem vedela. Resno.
Mogoče si bom mogla zapomnit, katere ljudi sem že spoznala in tako.
Ker da narediš enako pozo - dvakrat - ne vede, koliko možnosti obstaja?
Gospodična vzgojiteljica.
To je to. Mislim to bo sedaj poimenovanje za naprej. Ker sem iz imen prišla na zabavne vzdevke. No, saj zaenkrat sem obtičala nekje pri gospodični.
Mislim, važno, da sama vem zakaj se gre.
Se gremo igro ugibanja? Kdaj imam jaz v petek faks, torej danes?
Ja, od pol petih do pol devetih.
Za petek - prav nor urnik. Pa zaznajmo vsi sarkazem. Ali pa vsaj negativen prizvok.
Ampak na koncu, sploh ni bilo tako slabo. Predavanje se mi je zdelo blazno zanimivo. Za večerni urnik, petkov ali na splošno. Toliko vsega je bilo povedanega in podanega s primeri, da je izpadlo zanimivo. Precej zanimivo. Če sem kar malo obsedela, ko smo predčasno končali.
In že nas čaka novo delo.
Letos očitno ne sme biti nobenega zabušavanja na vidiku, ker so nas že v prvem tednu čisto zasuli.
In sprašujem se - šele petek je? Kdaj sem se res to nazadnje spraševala?
Od Bežigrada do Viča.
Prehodila sem pot od naše fakultete na Vojkovi za Bežigradom pa vse do Jadranske na Viču.
S sošolko peš. Ko sva se zaklepetali. Vmes sedeli na sredi paviljona ob Kongresnem trgu in potem sem se obupano sesedla na klop pred drugim paviljonom, Peterlinovem paviljonom, kjer sem počakala.
Počakala, da vidim obris znanega avtomobila in se razveselim osebe, ki vozi.
Sicer pa Google Maps pravi, da je to 5,5 km. In če Google tako trdi, potem bo že držalo. Ker kašnim drugim zemljevidom te dni ni za zaupati.
In potem se na železniški čas ustavi.
2 komentarja:
kako lahko plašč nevidnosti izgleda čudno? :( to je lahko zgolj in samo čarobno. ja. čarobno.
lahko izgleda čudno, ko ni plašč nevidnosti postane plašč vidnosti:)
ja... ne... vse skupaj je vse prej kot čarobno. hehe...
Objavite komentar