Zoperstaviti se

Danes sem tako prekleto jezna sama nase. Brez konkretnega razloga. Samo v meni se pojavlja ta močan odziv emocij. Bes pomešan z jezo in obupom.
Krivim se za vse in vsako stvar. Krivim se za vse kar se dogaja meni in drugim. Obstaja možnost, da sem kriva še za vse tegobe tega sveta.
Sama do sebe sem tako kruta, da ni več moči živeti znotraj mene. Da ni moč obstajati.
Kako kruta nase, verjetno sploh ni moč opisati. Počutim se kot najbolj grozna oseba na svetu. Kot da sem otopela za vse. Da nisem sposobna normalnega emocionalnega odziva. Da nisem sposobna imeti nekoga rada. Kaj šele, da bi nekomu pomenila ves svet. Tega preprosto ne privoščim. Nikomur.
Kaj sorodna duša. Ljubezen. Tega ni. V mojem svetu.

Glede na to, da sem večino časa prepuščena sama sebi, je včasih težko obstajati. Ne vem zakaj so vsi ljudje tako daleč proč. Izven dosega. Da rabiš pol urni podvig da prideš kam. Da rabiš mesece, da uskladiš urnik.
Sedem objemov na dan je vsak dan misija nemogoče.

Rabim nekaj. Nekoga. Da razbije in uniči vse to. Da se rešim mene same.
Zoperstaviti se temu? Verjetno nemogoče.

Zbudim se iz sanj. Vsa srečna.
In potem, ko se v nekaj trenutkih zavedam, da sem se prebudila v jutro, me zaskeli. Močno stisnem veke in upam, da se je še moč vrniti nazaj. V sanjski svet, kjer so se ravnokar dogajale zanimive stvari. Ampak ne, lahko samo kakšno rečem čez telefon, ki je moral dobiti sms sporočilo.
Zakaj so samo za zdražit?

Ubija me. Vse. Počasi.

Natasha Bedingfield - Strip Me