Se razkomotila na ležalniku v senci jablane na vrtu in podčrtavala besede.
Koliko je imelo to koristi bom videla jutri, ker se nekako ne morem pripraviti. Lahko samo upam na najboljše.
Skrbi me in grozno mi je gledati, kako me fotoaparat ne uboga več in trmari po svoje. Ampak še vedno upam na najboljše.
Saj imam zelenega malčka, ki velikemu bratu krije hrbet.
Prikupni in nadvse luštni klinčki/ščipalkice. Obljubljeno.
Super.
Brskam po Pinterestu in gledam vse čudovite stvari, si v glavi sestavljam sezname kaj vse bom še ustvarila in kaj naredila.
Mogoče bom pa to vzela kot projekt za to poletje. Hmmm.
Mogoče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar