Prehodila sem jo po dolgem in počez. Tako, skoraj dobesedno.
Šla sem od Tivolija do Kongresnega trga, s postankom na robu. Potem sem iz tam krenila do parka Tabor. Vrnila sem se po starem delu mesta in se sprehodila ob Ljubljanici do Špice v Trnovem. Od tam pa nazaj proti Tivoliju.
Google Maps pravi, da sem prehodila okoli 7 in pol kilometrov. Verjetno osem, ker sem se sprehajala kje še malo naokoli.
Torej moj prvotni namen današnjega obiska Ljubljane je bil, da grem na pijačo s pepermintovo gospodično. Da sem osebno prejela nagradico od giveawayja - prikupne klinčke. Dobijo svojo objavico jutri, ko bo dan. Danes imam že tako čez glavo vsega. In za nekaj jih bom definitivno porabila. Samo še ugotoviti moram kaj.
Torej, ja. To je bil moj prvi postanek na enem sladoledu ob obrobju Kongresnega trga. Po dobrem sklepanju pridemo do Zvezde.
Hvala Katji za družbo in sladoled ter klepet na tako grozno vroč dan. Poleg vsega pa sem ji tudi jaz pripravila drobno malenkost.
Ampak v Ljubljani se je danes dogajalo. Res dogajalo. Ker kam bi uvrstili še Lunin festival ne vem.
Torej naslednja stvar na seznamu za katero sem vedela, da je - je bila garažna razprodaja v parku Tabor. Mimo vsega skupaj sem se bolj kot ne samo sprehodila. Nekako nisem imela želje po novih pridobitvah pa tudi moja torba je bila že do vrha napolnjena.
Kaj zanimivega se je že našlo. Vendar ni bilo zame, vsaj ne danes.
Od vsega kar je ostalo odveč in iskalo novega lastnika sem se namenila nazaj proti centru, da me pot odnese naprej v Trnovo. Na svoji poti pa sem srečala viteza. Kaj kmalu sem ugotovila, da je imel še nekaj prijateljev iz tistega časa na vinski poti, ki se je vila tam od mestne hiše proti Prešernovemu trgu.
No, pa sem se sprehodila še po vinski poti. Napram vsega.
Namenjena do Špice, kot je poimenovana, jaz bi rekla Trnovski pristan, ampak kaj pa jaz vem. Tam je potekal 2. Red Bullov Flugtag.
Vroče, da je bilo prav šokantno in nenormalno. Da sem se specializirala za iskanje sence.
Ampak kar se pa Flugtaga tiče je bilo pa prav zabavno gledati stvaritve in poskuse letenja. V večini primerov res poskuse, saj ni nič res letelo. Le stekla veverica. In mogoče še kakšen, samo kaj ko so en za drugim izgubljali krila.
Naletela sem na bivšo sošolko še iz osnovne šole, katero nisem videla že kar nekaj časa. Kasneje mi je še enkrat prekrižala pot. Bolj kot ne sem sama sebe peljala na zmenek ozirama potepanje po prevroči Ljubljani. V rdeči oblekci s pikcami.
Nisem ostala do konca prireditve, ker me je stanje na nogah že malo zmatralo in sem se rajši namenila nazaj proti avtomobilu.
In ker je poleg vsega ostalega danes v Ljubljani, ter drugod po Sloveniji - muzejska noč, sem se ustavila še v Narodni galeriji. Vedno se rada zadržujem tam, ko so takšni dnevi in se lahko prosto sprehajam.
Všečna se mi je zdela razstava o delih kostumografinje Alenke Bartl. Najbolj navdušena sem bila nad modrim avtomobilom in kostumom poleg. Tako zelo navdušena, da sem vse detajle poskušala zajeti v skici in na koncu obsedela pri Robbovem vodnjaku in risala.
In vedno se rada znajdem pri Kobilci in jo občudujem. Občudujem njeno sposobnost, kako je znala ujeti pogled. Ujeti vse kar skrivajo oči. Tako živo so naslikane, da te zares gledajo. Nekako sem deset minut strmela samo v Deklico v rdečem brezrokavniku. Zdi se mi, da je tam naslovljena Deklica v rjavem brezrokavniku. Mogoče je samo tako ostalo v mojem spominu. Da se vrnem nazaj - te dekličine oči so fenomenalno narejene. Obvladala je, kaj naj rečem.
Torej od romantike in realizma do francoskega impresionizma, post-impresionizma do ekspresionizma. Ta obdobja v umetnostni zgodovini me najbolj navdušujejo.
Potem pa sem se vrnila do avtomobila. Ga obrnila in se odpeljala domov.
Kjer sedaj čutim kako mi noge utripajo od celodnevnega pešačenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar