ponedeljek, 21. maj 2012

Prijetno presenečenje

Kaj te pričaka, ko se po predremanem popoldnevu zbudiš in pregledaš ta socialna omrežja. Prijetno presenečenje.
Z vsemi temi 'giveawayji' ponavadi nimam prav nobene sreče. Mogoče preveč zvesto sodelujem. Zato je bilo danes to precej nenavadno in malo šokantno dejstvo. Dve minuti sem strmela v slikco in dvakrat zaprla in odprla stran, da sem pravzaprav dojela zakaj se gre. Ker ni vsak dan takšen, da bi na listku videl napis a_girl.
Pepermintova gospodična je podarila oziroma podarja zbirkico ščipalk, klinčkov, ki so prav luškano vzorčasti. In mislim, da bom z veseljem našla prostor za njih. Imam že načrt. Mislim, da.



Drugače pa je en takšen deževen dan. Zaspan. Saj vemo kako to v resnici gre.
Zjutraj sem imela precej intenzivno debato sama s seboj o tem ali sem sposobna spraviti sebe iz postelje ali ne. Po tistem, ko je bila ura že toliko, da sem zamudila prvi vlak sem se odločila v prid poležavanju. Ampak vedno bolj se je približevala kritični točki, ko je bila zadnja možnost, da ujamem naslednji vlak sem se oblekla v trenutku in odšla skozi vrata v avto.

Posledice tega, da sem sprejemala tako nagle odločitve prezgodaj zjutraj, je kazala moja oprava. Nekako je odražala to, da sem navrgla nase vse, kar mi je prišlo v vidno polje in se pripravila na vse mogoče vremenske pogoje.
Torej sestavila sem - kavbojke, belo oblekico, srajčko za čez, jopico čez to in za povrh še tisti moj živo svetlo moder malo svetleč trenč. Z obveznimi pikčastimi gumjastimi škornji in pikčastim dežnikom ter črno usnjeno torbico.
Ampak me je to nekako zabavalo celo pot, ko se je obleka poigravala v vetru, ki sem ga ustvarjala s hojo.
Če se gremo ilustracijo sem tako nekako izgledala.


Samo še finiširam projekte in jih pripravljam za tisk. Ker nekako bom mogla v naslednjih dneh vse skupaj natisniti, čeprav za to moram nekako še pogrnutati kako bo šlo. Sploh, ker mora biti en plakat kaširan na kapa ploščo.
Sicer pa je obiskanost na faksu te dni bolj prehodna. Vse je tako, da prideš in greš, ko imaš kaj za pokazati ali narediti.

Povabilo na kosilo. Ja, imam čas - v tem trenutku. Kar je čisto lepo funkcioniralo, čeprav je bila odločitev o tem s čim se prehranjevati za nekaj trenutkov vzeta v analizo. S študentskimi boni je vse kulj. Predvsem hot dog s sirom in puding za povrhu.
In reakcija na prebiranje včerajšnje objave na blogu je zabavna.
Vzela sem si čas in šla čisto počasi nazaj proti železniški. Ker mi danes tako zelo ni bilo do hoje, ampak drugače pač ne gre. In vedno bolj čutim posledice včerajšnjega dne. Tistega jutranjega dela.
Noge postajajo težke.

AC/DC - You Shook Me All Night Long


1 komentar:

pikaNogavička pravi ...

Super izbira pesmi in super oprava za tak deževen dan! :)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...