petek, 25. maj 2012

Sedežnik

Ker je sedežnik najbolj zabavna beseda, ki sem jo zasledila danes.
Teoretično je to blazina za stol.

Dirty Girl. Film o dekletu, ki išče očeta in fantu, ki je gej. In se odpravita na en mali road trip z vrečo moke. V 80ih.
This is a minor little big deal. Dobro skupaj dano.
Všeč mi je glasba v filmu. Tudi sam film je prav všečen.

Kadar mi uspe vstati prezgodaj, se mi dan vedno zdi kot, da je brez konca. Kot da se vleče v neskončnost.
Ker me je zbudil zvok miksanja sadja, dve minuti pred budilko. In potem se je začelo precej optimistično.
Napolnila sem kartuše. Prevajala rečeno za naročilo z vzhodnega sveta. Naredila vse popravke. Jedla češnje za zajtrk. Pogledala del dela serije. Spravila tiskalnik v tek in natisnila projekt. Se ukvarjala z izginulimi detajli. Izrezala mapo in na koncu zamudila na vlak.
Super, ane.
Torej - toliko časa, pa na koncu še vedno premalo. Ker sem prišla ravno, ko je vlak odhajal s postaje in nadaljeval pot, ki se je križala z mojo ter izginil v daljavi.
Pa sem po stari cesti krenila proti prestolnici. S kappa ploščo, mojim sopotnikom.

Saj ni bilo takšne panike. Razen, da sem se malce skuhala. In ugotovila sem, da je bila verjetno to precej boljša odločitev, saj bi morala z precej nerodno ploščo prehoditi še dvajsetminutno pot.
Tako pa sem dobila parkirišče za faksom, po drugem krogu, in se sprehodila samo nekaj metrov, kjer je zbrana druščina že sedela na kavi.

Prav pridni smo bili. Zdelo se mi je tako kul, ko so bili vsi naši izdelki razprostrti čez mize v učilnici in smo ugotavljali ter brali avtorje spodaj, da smo videli kdo je kaj naredil. Ker nekaj definitivno smo.
In očitno se bo moje delo znašlo na razstavi. Sicer nobenih dodatnih informacij nimam, samo pobrano in izbrano je bilo.
Dve muhi na en mah, ker smo imeli pri drugi profesorici še zadnje korekture pred oddajo v sredo. In smo se tudi malo načakali.
Še bolj soparna vožnja domov.

Tu pa se dogajanje v dnevu zaključi. Z obiskom Brunarice čez cesto.
Omejim se na gledanje včerajšnjega polfinalnega večera ter filma.
Zanimivo je, da vse kar mi je ostalo v spominu je tista sploh-ne-vem-kako-bi-opisala izvedba Waterloo-ja z zmagovalci zadnjih petih let.

Abba - Waterloo


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...