sreda, 2. maj 2012

Två

Borbeno sem razpoložena. Takšni dnevi so na obzorju, ko je vsaka najmanjša malenkost največja napaka, ki jo naredi tisti, ki se približa v radiju enega metra.
Danes sem znorela nekje takoj, ko sem se zbudila. Po tistem, ko sem skoraj omtrvičila del telesa z ledeno vodo.
Potem pa mi je prekipelo še med kuhanjem kosila. Zakaj se vedno vsi potikajo naokoli, ko imam sto stvari za početi. In mi res nič ne gre od rok in gre vse narobe. Seveda mi je prekipelo.

Dan po praznikih je še hujši od četrtka v Mercatorju. Ne samo da ta vsebuje en kup upokojencev, ampak tudi ostale ljudi, ki po nekaj dneh prilezejo iz odrezanega sveta in panično nakupujejo. Dvakrat je pred menoj stala ženska, ki je pol ure mesarju in tisti, ki prodaja kruh nalagala kaj vse bi še rada. V obeh primerih je bila ista.
Ker so seveda še počitnice z vsemi nakupovalci visi še en kup kričečih otrok. In prva stvar, ki sem jo vprašala, ko sem prišla domov je - če sem bila jaz tudi tako nadležna kot otrok. Ampak očitno so bili takrat drugačni časi ali pa sem se vsaj znala obnašati in nisem zganjala vika in krika sredi trgovine.
Otroci niso za v trgovine. Ker so nestrpni. Ker se ne znajo obnašati. Ker vedno nekaj hočejo in če jih je več, jim gredo vedno traparije po glavi in potem moraš prenašati kričanje njihovih ubogih mater.
In ja, jaz se družim z ljudmi, ki delajo v vrtcih. Kako ironično.

Danes sem nadaljevala z učenjem. Nimam nič takšnega, kar bi me danes zabavalo.
Ampak prav pridno sem štela krompir po švedsko, čeprav zaenkrat znam samo do šest.
Ett. Två. Tre. Fyra. Fem. Sex.
Poleg tega sem se lotila nekaterih slovničnih zadev, ki sem jih opazila med samim učenjem, čeprav tu še nisem prišla daleč, ker sem naletela na en blog o švedščini in sem ga z zanimanjem pregledovala.
In situacije, ki so se pojavljale skozi dan sem si zamišlajla iz tega, kar sem si zapomnila.

Vse ostalo, kar moram narediti pa rešujem s "saj bom" in "tega se moram resno lotit". Potem čakam, da se program odpre in ugotovim, da ne vem kako začeti. Prigovarjam si spodbudne besede in vem, da bom paničarila zadnji dan. Ker očitno preprosto ne znam drugače, in vsem ostalim stvarem dam prednost ter se sploh ne morem skoncentrirati.

Christina Perri - Jar of Hearts


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...