Treba je izkoristit festivalsko zapestnico letos. Tak je moj plan.
Pokali smo od smeha, ko smo se na križišču ustavili in zrli v sosednji avtomobil. Tisti pa so gledali nas.
Smeh na račun razporeditve.
Dve dekleti zadaj. Ena spredaj, vozi in poleg nje sopotnik. Tam pa je bila situacija ravno obratna.
Poleg tega pa so tako hitro izginili iz vidnega polja, ko se je prižgala zelena, da človek komaj verjame.
Tequila sunrise. Lombardo nekje v ozadju.
Bližje smo se spravili, ko je nastopila Nina Pušlar. Prepevali poleg na vse znane in manj znane pesmi.
Fino. Fino.
Tabu. Rekli so, da so že tretjič v Kranju. V Tušu.
Mi pa tudi. Haha.
Tako kul so kot vedno. Nimam nič za dodati.
Zopet sem slišala.
Mar ni že dovolj čakanja v vrsti, hočem te imet.
Naplesali smo se. Malo. Napeli. Precej.
In odtavali domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar