O groza. Sedaj sem pa brez idej. Očitno mi ni pomoči in bom samo na pol in pasivno živela to čemur pravimo življenje. Dejansko sem brez volje. In veselja.
Poleg tega pa zavračam vse.
Super, res super mi gre.
Našla sem en zanimiv odstavek v knjigi.
"Opazil sem dva osnovna tipa osebnosti. Prvi tip sem poimenoval 'mrtvo morje'. V Izraelu, majhni državi na Bližnjem vzhodu, se izteka Galilejsko morje po reki Jordan v Mrtvo morje. Mrtvo morje pa ne odteka nikamor. Sprejema, a ničesar ne daje. Ta tip osebnosti torej sprejema veliko izkušenj, čustev in misli preko celega dne. V sebi imajo velik rezervoar, kamor spravljajo vse te informacije, in čisto nobene potrebe ne čutijo, da bi govorili o tem. Če osebnost tipa 'mrtvo morje' vprašate, če je kaj narobe ali zakaj je danes tako redkobesedna, vam bo odgovorila: "Nič ni narobe. Zakaj pa misliš, da bi bilo kaj narobe?" In to je tudi iskren odgovor. Takemu človeku ugaja, da ni treba govoriti. Lahko bi se brez besed peljal iz Chicaga v Detroit in se pri tem čisto dobro počutil."Torej. Črno na belem zapisano v knjigi.
(Gary Chapman: 5 jezikov ljubezni; str. 72-73)
Nekako se mi vsake toliko v glavi zrecitira "Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen..." Ker se je to pojavljalo povsod, ob njegovi smrti nekaj dni nazaj. Zato danes celotna pesem. Ker je dan za citate in pesmi, jaz pa bom absorbirala vse informacije in jih predelala ter pospravila v rezervoar.
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
(Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad)
Ni komentarjev:
Objavite komentar