Pridno sem pomagala pripravit vse za delavnice, ki jih bodo imeli na Luninem festivalu jutri.
Vsi pogledat!
Punce smo bile prav pridne in smo cel dan vneto barvale in pisale pa kot lepe Vide namakale tisto za jagode v modrem lavorju ter vse pecej ekspresno sušile na vetru. In lovilo se je reči vsepovsod.
Tako je, ko te gospodična pokličejo dan popreje in ti čisto mimogrede povejo, da moraš biti ob devetih v Ljubljani. Ker imaš ravno čas in veselje do ustvarjanja in vlečenja neravnih črt.
Pa sem pristala na to. Zakaj ne bi. Saj se izkaže za čistno luštno delo.
Ker je čas hitro minil. Ker smo imeli "tečaj" za sproščanje vseh fustracij. In malo meditativnih metod.
Čeprav najhujši moment je bil, se vsesti v avto ob koncu dneva in se odpeljati proti prenočišču. Ker nekako nisem šla domov. Sem šla na travnik spat. Oziroma pod travnik.
Za zajtrk smo ponovili nekatera obdobja v umetnostni zgodovini. Za dopoldansko malico pa sem se zgubljala v Ljubljani in naredila en ovinek do Medvod. Po eno vrečo in nazaj na delo.
In čez cel dan - ustvarjanje v svoji stroki, kar znaša ustvarjanje sredstev za vizualno komunikacijo. Ki so napisi za delavnice. Ta razsvetljenska dognanja so me našla nekje med packanjem z oranžnim akrilom.
Vse popisano z listki. In še nekaj stvari za dokončat iz prejšnega dneva. Potem pa sem počasi zaključila.
S srcem in pametjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar