torek, 5. junij 2012

Zabarikadiran faks

Še vedno me preseneča, res preseneča, kako so se stvari razvile. Lani nisem naredila niti sprejemcev, letos pa imam očitno dva izdelka na tej zaključno-pregledni razstavi. Danes mi je bilo rečeno, da je še moj re-dizanj v učilnici med našimi izdelki. Resno?
Resno, kako se stvari odvijajo. Mogoče mi pa konec koncev le ne gre tako grozno slabo. Mogoče pa le ne.
Pustite mi ta trenutek, potem pa bom delala naprej. Nekako.


Sedaj me čaka slikanje. Ker prvi semester imam že zaključen, risanje. Drugi pa me še čaka, kot ta samostojen projekt, ki ga moram speljati čimprej. Vem, da me bo rok lovil. Vedno pride vse tako hitro na vrsto, da nehamo dihati za trenutek in se delamo superjunake in izčrpavamo zadnje kančke energije iz nas.


Kot nam je današnji izpit pobral vso energijo. Danes pa res.
Naloga v Illustratorju. Naloga v Photoshopu. In teoretično vprašanje. O barvah.
Nekako ni bilo ravno najbolj prijetno, ko je profesor gledal pod prste in stal za našimi hrbti. Ker potem si živčen, in se ne moreš skoncentrirati. In izbiraš napačne poteze in vse gre presneto počasi. Ker z Illustratorjem še vedno gradim na vsaj približno dobrem odnosu in mi povzroča preglavice. S Photoshopom pa sem po drugi strani že precej domača in je bila naloga opravljena en, dva, tri.
Ampak smo naredili. Tako je rekel nam štirim, ki smo bili na vrsti in opravljali te naloge. Ocene pa izvemo.
Glavno, da sem si oddahnila in nehala biti živčna. Za ta izpit me je pa res kar malo skrbelo.

Torej še dva izpita. Če je posreči. Ker na rezultate petkovih še čakam. In zgodovina ni bila najbolj bleščeča. Pravzaprav si sploh ne znam predstavljati, kako je šla. Ker so bile tako nenavadne naloge. Tiste s podčrtavanjem.


Danes je bil dan za sprehod po Ljubljani in odkrivanje novih kotičkov.
Torej znašla sem se v mestni knjižnici Ljubljanski. Proti tisti naši v Kranju se mi je tukaj zdelo kot da grem naravnost v podzemlje. In ja, kljub vsem mojim rednim pritožbam takole ob prvem vtisu še vedno raje vzamem veliko, prostorno, novo knjižnico z najboljšim sedežem pri umetnostnem kotičku.
S sošolko, ker smo na faksu se naj bi temu zdaj reklo - kolegico, sva po obhodu in kulturnem izobraževanju med plakati sodobnega plesa, obsedeli pri Zlati ladjici.

Večerni sprehod s psom in pogovorom na telefonu. Ob umetnostni zgodovini iz časa Rimljanov do začetka krščanstva.

Johnny Cash - Ring of Fire





Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...