Pred sončnim vzhodom

Ha. Skovala sem nov plan. Če je to sploh čemu podobno. Ampak, ja. Odločila sem se da bom prebrala Harry Potter och de vises sten in razumela vsaj pol ali več besed. Ja, to bo to.
To je moj nov švedski plan. Zelo optimistično gledan. Seveda moram najprej dati skoz vse lekcije in podobno, ampak nekoč bi lahko mogoče prišla do tega. In potem bi imela te knjige prebrane v treh jezikih. Kako zabavno.
Če bi se lotila španskega, v štirih. No, o tem bom rajši naslednjič razmišljala.

Saj vem, da me vsak čudno pogleda, ko rečem, da sem se lotila učenja švedščine. Takoj dobim seveda vprašanje zakaj pravzaprav tega jezika. A je res važno, da odgovorim na to vprašanje?
Takšna je bila moja intuicija. Po pravici - pojma nimam zakaj. Stvari so se tako obrnile.
Lej, mogoče pa pride trenutek, ko dobim odgovor na to vprašanje.

Ne da sem danes vstala pred sončnim zahodom. Kaj to - že na poti, na sprehodu sem bila, ko sonca še nikjer ni bilo videti. Ker na vremenskih podatkih piše, da je sonce vzšlo ob 5.12, no jaz sem bila že nekaj minut pred peto pred hišo s psom.
Razlog? Brat me je vrgel iz postelje, ko me je klical. In ker sem se ustrašila preglasnega zvonenja in sem morala splezati iz postelje, da sem lahko kaj ukrenila glede tega. Potem je sledila naslednja logična poteza, da greva s psom ven. In sva šla.
Naposled sem še dve kitici odspala, ko je pes začel ob sedmih mjavkat, spuščati zvoke obupa - kakorkoli in sem ga poslala ven. Naslednjič in zadnjič v tem dnevu sem se pa zbudila dvajset pred deseto, ko je prostalo prevroče za ležat v postelji.
Tako pestro je bilo zjutraj. In ta ponedeljek sem še dodatno razvlekla.

Maline pridno zorijo. In vsa ostala zelenjava raste, jaz pa ne vem kaj naj z njo. Nisem najbolj zagret prehranjevalec z zelenjavo. Samo določene vrste. Z večino imam precej težav.

Pearl Harbor. Kako dobro je bilo videti ta film po dolgem času. Ker nekako sem čisto pozabila o čem se gre in kako se konča. Bilo je skoraj tako, kot bi ga gledala prvič. Res nisem vedela, kaj se bo v naslednjem prizoru zgodilo. Šele potem, ko se je dogajal, se mi je nekako posvetilo, da mogoče sem res že videla vse to. Navdušena sem nad stilom. Ravno kot pri The Notebook. Ker nekako je podoben čas. In vsa kostumografija, ki se dogaja v filmu mi zelo ugaja. Vse skupaj - celoten videz.

Snow Patrol - The Lightning Strike