petek, 23. avgust 2013

Snikers mafin in nerodna tajnica

Sem se namenila nekaj narediti. Včeraj zvečer je padel načrt, da se gre zjutraj oziroma dopoldne v knjižnico. S kolesom.
V glavi sem obnovila pot po kateri sem se nekoč vozila in se dokončno odločila, da bo to to. Da je sedaj čas, da grem malo na kolo.
Verjeli ali ne, sem res šla. Ob tem sem šokirala vse prisotne v hiši, vključno s seboj. Še brat me je vprašal, če sem v redu, napol v spanju, ko sem prišla domov.
No, saj ne vem kaj odgovoriti na to, še sama nisem več prepričana.

Res ni bilo tako grozno, ko je bila prazna cesta in sem lahko zavirala po klancu navzdol brez, da bi kdo za menoj vpil: "Dej, spust!"
Izognila sem se prometu in sem bila en dva tri pred knjižnico, kjer mi ni bilo potrebno narediti tri kroge, da bi našla parkirno mesto. Dosežek in pol.
Priklenila sem kolo in s seboj vzela košarico.

Polna košarica slikanic.

Zapodila sem se na otroški oddelek, se usedala pred računalnik in pregledala, če so imeli vse, kar sem si napisala na seznam. Kar nekaj časa sem sedela tam in si izpisovala vse potrebno gradivo, da sem ga potem hitreje našla. Nerada se sučem okoli knjižničark. To uporabim samo v primeru, da se vdam in ničesar ne najdem. Rada sama iščem stvari in poskušam toliko časa vztrajati, da jih najdem ali pa se predam z mislijo, da jih preprosto ni.
Od tam sem odšla s polno košaro slikanic. Tako dobesedno. V zgornje nadstropje, da sem si naredila "krajšo" študijo in sem preiskala nekaj knjig s simbolnimi pomeni in razlagami. Zadržala sem se pri Veliki stari sanjski knjigi. Zaradi horoskopa. Dinozavra pa ni bilo med sanjskimi razlagami, pa sem jo raje vrnila na knjižno polico in se posvetila angleški literaturi.

Čisto počasi sem se peljala. Nikamor se mi ni mudilo. Nihče me ni priganjal. Še obcestni znak se mi je zahvalil za zmerno vožnjo, ker mi vedno tuli s tisto enainštirideset. Hudiča, če pa narobe kaže.
Še klanec sem prevozila. Oba, ubistvu. Malo sem ponosna.
Potem pa sem se izgubila v drgnjenju kopalnice in pečenju hrenovk v testu. To smo imeli za kosilo.

Prigrizek.

Danes je mednarodni dan za na kolo. Če pa še ni razglašen, pa še bo.
Jaz sem bila na kolesu. Ata je prišel na obisk s kolesom. Popoldne pa se je pripeljala še gospodična vzgojiteljica. Res, dan za na kolo!

Hrenovka v testu za večerjo. Sangrija. Snikers mafin za posladek. Ker lačen si ful drugače. Prav tak mafin z arašidovim maslom. Peanut Butter-Chocolate Chip Muffin. Uradni naziv. Fini so in čisto enostavni za naredit.

Populaire. Nerodna tajnica. Naš prevod bo kar ustrezal temu zabavnemu francoskemu filmu.
Najboljši komentar je: "Ta glavni igralec je bil kot tak čuden petelin, no."
Saj je večino časa res deloval tako precej antipatično. Čeprav je bila vsaka scena tako zelo predvidljiva, da sem jo še sama napovedala, ker se ponavadi ne grem ugibanja in razmišljanja kaj se bo zgodilo v naslednji sceni ampak se prepustim toku filma.
Film je za pogledat. Čeprav sva zamudili del o tem, zakaj pravzaprav mora iti na to "tipkarsko" tekmovanje.

Jacqueline Boyer - Le Tango des Illusions



2 komentarja:

bestblogs pravi ...

Jaz pa vedno sprašujem vse knjižničarke, kje najti vse mogoče :D

Anonimni pravi ...

go kaja go :)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...