nedelja, 13. julij 2014

Zagreb, volilni dan in nemška zmaga

Ob večerih sem imela tudi čas pogledati nekaj filmov. Sicer večinoma niso bili pogledani v enem kosu ali pač. Nekateri so se tudi vlekli po mesece, ampak dejansko sem gledala same takšne, ki niso pustili nobenega vtisa. Filmi za zaspat zraven.

American Hustle. Opis filma, bi lahko ponazorila z medmetom - meh. Nekaj o podkupovanju in nadležni ženi. Vseeno, če ga ne bi videla.

Dallas Buyers Club. Ta je bil dejansko še najbolj zanimiv, ampak nekje proti koncu me je film popolnoma zgubil. Priznam, da ne vem kako je prišlo do tistega dogodka na sodišču, tako da sem ob tem filmu ostala čisto zmedena na koncu.

Daydream Nation. Kaj je bilo pa to pa tudi ne vem. Popolna zmeda.
Mogoče, sem samo jaz tako zmedena, da se niti skoncentrirati na zgodbo več ne morem.

The Other Women. Te njihove "komedije" so že tako "znucane", da sploh ni kaj dosti smešno. Saj so momenti, ampak celoten film potem niti ne da takšnega vtisa. Žena in dve ljubici ter maščevanje možu. In modelu se zmeša.

Skratka stvari so potekale tako, da sva bila teden popreje z očetom ta petek namenjena v Zagreb. Že na začetku tedna je bil načrt drugačen in potem se je iz dneva v dan vse odvijalo tako, da je nihalo enkrat proti ja, drugič proti ne. Potem se pa znajdi. No, ko je prišel končno ta petek, sva tudi šla. Pa še oče je enega kolega, ki se tudi razume na to področje printarjev, s seboj vzel.
V jutranjih urah, takšnih, ko se gneča proti Ljubljani že razkadi, smo mi krenili po obvoznici proti Zagrebu. Jaz sem bila tam za dva dni samo enkrat pa še z vlakom. Tako, da ta hrvaška prestolnica še vedno obstaja precejšna neznanka.
Skratka, iskali in čakali smo se na bencinski, da nas je po labirintu semaforjev in ulčic odpeljal do njihovega podjetja. Dan sicer ni bil najprimirnejši za preizkušanje tiskalnika, ker je kapljalo z neba.
Uv printar pred našimi očmi. Velikega formata, razmeroma ugodne cene, ki je bila še vedno nekje v višavah. To je letošnja najnovejša tehnologija, ki so jo vse firme, znane in neznane, prikazale na Fespi.
Midva sva se opremila z nekaj materiali, z nekaj pripravljenimi stvarmi in mašina je pridno delala pred našimi očmi. Meni imajo te uv tiskalniki izredno lep izpis, ko se barva dobesedno zapeče na materialu in se čuti nanos.
In ko sem gledala, kako se je pred očmi izpisoval moj letošnji izdelek, moj koledar, so se mi svetile oči in smejalo. Ilustracijo sem v celoti delala na računalnik zato jo je čudovito videti na papirju in tako v realnosti. Pa čeprav sem jo že, ampak tisto kapa ploščo sem potem morala oddati.
Skratka iz Zagreba smo se vračali polni vtisov in izpisanih stvari v prtljažniku, ko smo seštevali pluse in minuse v prid ali neprid tiskalniku.
Od tam smo naredili nekaj koristnega, pobrali mati na poti nazaj grede in šli na pico v Bufa. In to je bilo to.
Do dna pa nikakor nismo prišli.

Naš krokodil.
Ko zaključiš z enim takšnim programom kot je Insanity, je kar čudno boto na miru. Nekaj sva se začela trudit vsak po svoje, ampak ti Hiphop absi so bolj smešni kot kaj drugega. No, sicer mi je uspelo narediti zgolj en trening.
Ampak, ker gre v dvoje veliko lažje, je bilo boljše, če sem popustila in šla še sama poiskusit s T25. Petindvajsetimi minutami vadbe na dan, pa vseeno vse teče s tebe. Veliko lažje je delati z nekom skupaj ali vsaj istp, ko se lahko spodbujaš, zavedno ali malo podzavestno. Ker ko en naredi, je to izziv tudi za drugega. In všeč mi je, da lahko prilagajam in mi ni potrebno skakat, pa vseeno skoraj teče z mene.
In potem pride vikend, pa smo pridni. Včasih še bolj kot med tednom. Pa je bil tisti printar cel čas kot na straži pred palačo, kjer se izmenjujemo.

Nedelja je bila tista, ko se je volilo in tista, ko se je gledalo finale nogometa.

Pridna kot mravljica. Od jutra in vse do večera, ko sem se končno usedla pred televizijo, da sem spremljala finale svetovnega prvenstva v nogometu. In ne glede na to, da niti nisem uspela narediti niti raztezanja, sem čutila kako si mišice odpočile, ko sem se zleknila. Se kar prileže.
Popoldne smo šli na tak sprehod, da smo šli ven vsi, kar nas je bilo v hiši, in se sprehodili tak krog, da smo vmes lahko še skočili na volišče. Če ne drugega je potrebno vsaj iti na volišče in si vzeti čas, ker drugače nam usodo krojijo vsi, ki ga imajo, predvsem pa upokojenci.
Skratka dejansko se je kar vila promenada do volišča. Ponavadi se mi zdi, da je bolj prazno.
In potem sem generalno čiščenje končala ravno pred začetkom tekme. In je bilo vse čisto, pospravljeno in brez odvečne krame.
Če bi lahko polfinalno tekmo gledali ta večer, bi bilo veliko bolj pestro, tako pa smo se malo podolgočasili, vsaj do gola, ki je odločal o tem, da pokal potuje v Evropo, v Nemčijo.
Soba pa v totalnem razsulu. Kot bi imela srečanje z atomsko bombo. Generalno čiščenje in vreče polne odvečnih stvari, ki jih nikoli nisi potreboval. Ampak sem našla krokodila.

Pitbull feat. JLo - We Are One (Ole Ola)




Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...