Glavna kuharica

Sreda.
Zjutraj sem slišala nekaj o čeladi. Oh, luštno je sodelovati v teh zaspanih pogovorih.
Kdaj pa kdaj se zgodi, da zaslišim svoje ime z malo prestrašenim tonom. In ko se odzovem in narišem pred njim se meni in njemu razleze nasmeh čez obraz.
Odrinila sem proti domu, ker potem vem, da me kar vleče nazaj.

Mama in ata sta se oglasila. Zvečer pa klasično druženje ob kartah. Zame se je končalo presenetljivo dobro.
Za konec dneva dneva pa oddaja Ob kavi. Zanimive stvari. Koristni nasveti. Luštna oddaja.

Bučke.

Četrtek.
Dejansko nisem prav dolgo zdržala doma. Še en dan ne. Sam bila že nazaj, ker sem obljubila da za skoke pridem. Ker midva sva najbolj strastna navijača doma pred televizijskim zaslonom in ta šport res zvesto spremljava. Ni dogodka, ki nama tega ne bi dopustil. Skupaj ali vsak zase in sva potem na telefonski liniji.
Čeprav so razmere takšne, da jim vreme nagaja, smo videli le eno serijo in v tej stopničke. Skoke Prevca je res veselje gledati.
Potem pa pridejo na spored vse obveznosti in sva že vsak v svojem kotu. Jaz sem se nekako ujela v gledanje filma, ki se je ravno vrtel po televiziji. Že večkrat sem med reklamami videla napovednik, ampak ga nekako nisem nameravala gledati. Kar znašel se je tam in potem sem ga z zanimanjem pogledala do konca. Z vsemi reklamami vred.
The Odd Life of Timothy Green. Simpatično. Saj sem imela tega že enkrat na seznamu, pa nikoli ni bilo priložnosti. Se je pa sedaj našla. Čeprav je tak sproščen, enostaven film za kakšno nedeljsko popoldne. Sredi tedna.

Petek.

Res ustvarjalno dopoldne. Celo mizo sem založila s svojimi pripomočki. Ker sem dobila idejo, navdih in se lotila projekta. Načrtovanja in zapisovanja. Tako z lahkoto se razkomotim čez vse.
Treba bo narediti tudi kaj za diplomo. Se mi zdi. In sem nekaj čečkala in risala in ustvarjala in študirala in tako.
Pa sem že načrtovala nov projekt za valentinovo. Saj pravim, produktivnost na vrhuncu. Dva mormončka sem narisala.
"Kjer je veliko ljubezni, je malo besed."
Magic in the Moonlight. Ogrela sem se za filme. Emma Stone je res simpatična in njeni filmi so zanimivi, za kar se je tudi ta izkazal. Potegavščina vrhunskega kova. Oh, ti jasnovidci. Meni se je zdel prav simpatičen.

Sobota.
Zadnjič sva vzela brancina v Hoferju in sem se odločila, da ga pripravim. Vem, da je peka v pečici dokaj enostavna pa en recept je bil za "sprobat".
Najboljši brancin na krompirjevi posteljici. Ob spremljanju ekipne tekme, ki se je presenetljivo razvila. Oni so dobili kolajno, jaz pa sem tudi naredila dobro kosilo. Krompir, čebula, korenje kot posteljica in potem sem na tem zapekla brancina in si prste obliznila. Mene je prav očaral. Se že veselim ponovitve tega podviga.
Na sporedu sva imela praznovanje rojstnega dneva njegovega prijatelja in še večji podvig kupovanje darila. Nekje vmes je bila ideja, da to preprosto opustimo, saj je v življenju prejel že dosti daril. Da ne vem kaj bi. Da je potem prišla ena ideja. Da sva šla zopet v boj in v nakupovanje.
Seveda sva šla v največjo gnečo, tisto ob treh in v najbolj grozno vreme. Dež z vetrom. Potikala pa sva se nekje med Zaro in Emporiumom, čeprav sva avto parkirala šele pri Harvey Normanu. Gneča, ni kaj. Kravata. Za novopečenega poslovneža.
In darilo je bilo pravi hit zabave. Žurko smo imeli kar v dnevni sobi, ko smo prepevali, poplesavali in tako. Vmes so bila obdobja, ko je bilo potrebno spustiti notri nekaj svežega zraka, saj smo res "zašvicali". V določenem trenutku smo imeli skoraj ustvarjeno koreografijo na "Achy Breaky Heart". Saj pravim, žurka.
Cvetličarna. Zabavo smo želeli prestaviti na novo lokacijo, samo to ni bil kaj dosti uspešen podvig. Pa še "oldies goldies" sploh niso bili to, kar si človek predstavlja. Pač nepoznan tuc-tuc, ne komadi iz osemdesetih, ki jih nekako čudežno vse poznaš. Ampak saj smo imeli kakšen trenutek. V kadilnici sem bila kot prekajena šunka z multisolo.
Tako, da sva šla potem s taksijem po avto in domov.

Billy Ray Cyrus - Achy Breaky Heart