Ravno danes zjutraj sem ugotavljala, da me letos (na srečo) oči nič ne srbijo od alergije oz. cvetnega prahu. In glej ga zlomka to sploh ni več res. Brezveze.
Zunaj je že precej vroče in preveč poletno. Z precejšno mero lenobe v zraku.
Nights in Rodanthe. The Notebook. Waaaw. Samo waaaw. Družinsko gledanje.
Drugače pa je bil včeraj tak zanimiv dan. Predvsem napolnjen s praznovanjem. Špelin in Sarin rojstni dan. Vse se je začelo že zjutraj v tisti minuti, ko sta stopili v razred. Polno voščil. Drobna presenečenja, ki šokirajo in podobno. 5 minutna predstavitev, ki je vsebovala celih 8 slidov ali nekaj podobnega in kanček Vivaldijeve pomladi, ampak tudi nekakšno "nagrado". Polno je bilo smeha. Dretje čez cesto na semaforju. Potem pa sem šla domov odložit stvari in druge vzet seboj in se preoblečt. Vlak je imel, pač neverjetno ane, spet zamudo, ko se mi je že tako ali pa tako mudilo. Tako, da s tistim s katerim sem nazadnje navezovala stike, tokrat klepetala. Sicer odzivi na to dejstvo so bili pričakovani. Poleg tega, da sem bila na koncu jaz kriva za vso zamujanje in vse, ker sem šla še na wc. Tivoli. Spet. Iskanje primernega mesta. Komarji. Drug plac. Piknik "varjanta". Nazdravlanje. Po rednih odhodih na wc. Ohladitvi in vsem smo se počasi odpravile na drug konec. Z vmesnim tekom. Pristale smo na meti. Žiga in Jani. Spet tist iz vlaka. Potem pa proti Bachusu. S tem, da so šle one notri, jaz pa domov.
Ja, danes smo imeli še "roštiljado" in smo pekli na žaru. In ni se mi dalo v Ljubljano na dan elektronike.
A se res ne da uživati, biti dokaj dobre volje ali pa samo biti. Zakaj ti vedno potem vsi poskušajo zbuditi slabo vest, te zajebavajo in skozi tebe vrtajo še večjo luknjo kot pa že je. Kaj res ni nobenega tam, ki bi bil samo, da je. Ki bi stal ob strani. In te podpiral enkrat za spremembo. Zakaj se rama vedno umakne, ko se poskušaš naslonit? Zakaj zaradi tega vrtanja luknje nastaja vedno večja praznina?
Sama sebi grem na živce, ker sem: 1. brez glasu 2. kiham na vsake 3 minute 3. kašljam in smrkam 4. bo kmalu polna luna
Danes je bil tak, prav zanimiv dan. Telovadba oz. ležanje na tleh in pletenje kitk Lari. Sicer smo vmes tekli na 60m ampak smo potem spet sedeli v telovadnici. Belo svetleče senčilo. Krofek. Najbolje je bilo, da smo imeli slikanje med slovenščino. In potem tu nastane nekakšen zaplet. Kot prvič uletimo pred učilnico in tisti, ki so imeli notri se sploh niso hotli spokati ven. Dobili pa smo tudi namig, da ima naša profesorica danes rojstni dan. Seveda smo čakali in čakali, da je profesorica končno prišla. Potem, ko nismo dobili razreda smo se vsi skupaj nabasali v manjšega zraven. Tam pa smo jo presenetili s pesmico in darilom. Seveda je bila čisto paf. Potem pa uleti fotograf, da imamo slikanje. Juhej. Preden se vsi postavimo, vsi pridejo in tako, nas vidi že cela šola. Končno nam nekaj uspe. Odpade prva ura slove in imamo malico. Potem pa odmor in jaz dobim obisk. Sicer je to zgledalo tako, da najprej noben sploh ni verjel in so vsi mislili, da se zajebavam, ampak, ko so dojele, da mislim resno so se vse naštimale pred šolo, da bi to videle iz prve roke. Pikec je prišel na obisk. Ubistvu so imeli predstavo in potem malce prostega časa in mi ga je uspelo prepričati, da pride pred Križanke. Sicer sva se po hitrem postopku zbasala iz vidnega polja in se namestila na klopcah pred NUKom. Sicer je tiste pol ure ali 20 minut minilo hitro in jaz sem morala naprej na naslednjo uro, on pa še malce po naši prestolnici. Druga ura slovenščine je potekala brez kakršnihkoli domačih branj ali možnosti zvišanja pritiska pri profesorici. Cankarjev slog, posledično to pomeni spanje. Najbolj čudno je, ker smo bili cel čas v isti učilnici. Še matematika in njena zapletena in nerazumljiva razlaga pri kateri moraš sam posledično vse skupaj povezati v smiselen zaključek. Saj mi je bilo sicer, kar jasno, samo so potem vsi ostali napadali z nadležnimi vprašanji. Potem pa sem imela še vožnjo. Vmes pa sem gledala serijo 90210, ki je zadnje čase na mojem predvajalniku.
Dan potekal bolj zdolgočaseno in nezavedno. Zjutraj sem bila že ob 9ih v Ljubljani, čeprav sem imela golf šele ob pol enih. Tako, da je bilo šetanje po centru in trgovinah, sedenje na prešercu in dolgočasenje. Vožnja s trolo. Moj spomin. Iskanje mercatorja. Iskanje igrišča. Golf. Anglež in posledično razlaga v angleščini. Potem pa smo v roko dobili palico in poskušali "pokositi travo". Kasneje smo to izvajali z udarcem ob žogico, ki ni letela pretirano daleč. Zamah s stilom. Poskusi tihotaplenja. Lutanje v Vižmarjah. Vožnja. Ustavlanje pešcem. Nezavedanje. Moj nadvse prijazni bratec mi je pojedel puding. Pri tem, da je imel 4 svoje.
Mogoče jutri dobim obisk. Pa jutri imamo slikanje. Brezveze.
Odkrila sem zelo zanimivo obleko, ki bo v novi kolekciji pri H&M čez nekaj dni (recimo, da bo). Dan sem preživela. Mislim pouk. Ves dan smo bili v U6, zaradi nekih novih razporeditev v tem projektnem tednu. Prebrala sem ravno pravšnjo knjigo za DB. Delale smo načrte za petek.
Pri našem nehotenem risanju smo šli ven na "plažo" nerisat ampak jesti sladoled. Ja profesor nam ga je častil. Enim je lahko žal.
Po slikcah sodeč lahko vidite lazanjo, ki sem jo danes ustvarjala.
Am. Ja no. No uglavnm trenutno žabico rišem. Za LIT. Sj recimo, da mi uspe.
Drgač sem pa bila danes celo koristna in sem... ubistvu sploh ne vem kaj sem počela, samo malce napakice je bilo vmes in so bili Aji beli. Ups.
Ja no jutri bo treba v šolo. Saj, če bi imeli kakšne pametne predmete bi še šlo. Še dobro, da imamo odmore (smeh). Če bo lepo bomo še risali jutri. Samo dvomim, da bo vreme zdržalo do takrat. Samo problem je, da imam polomljeno pisano marelo (ja dežnik, vem...), kar pomeni, da niti pod razno ne sme deževati. Saj ne bo? Ane?
Danes je bil šoping time. Majčke. Oblekce. Kiklce. Potem pa še kosilo v Ikei. Mesne kroglice, kuhan krompir in krofek. Hiter prelet. Ugotovili sva, da imajo še vedno iste stvari. Razen izjem pod tablami "neu". Haribo bonboni. Vožnja nazaj.
Našla sem dodatno serijo. Saj jo je že Lara priporočala, samo prej nisem imela časa, da bi si jo ogledala. Za razliko od Gossip Girl se dogaja na drugi strani ZDA. Kalifornija. Beverly Hills. 90120.
Sidhharta celo jutro. Potem pa izlet v Volčji potok. Tulipani. Rožice. Sonček. Še nekdo je komentiral moj fotoaparat, da je unikaten in da takšnega danes še redko vidiš. Razstava orhidej. Kosilo. Krof. Nabite cene.
Sicer imam občutek, da sem od tega čisto preveč sončnega dneva staknila sončarico, ker mi bo glavo razneslo.
