Jutranja lepota

mood: sončkasto

Sicer ne vem zakaj tako pogosto pišem objave na blog, očitno nimam kaj pametnega za počet. Saj verjetne bo prišlo obdobje, ko dolgo ne bo ničesar.

Včeraj sem bila že malo pred enajsto v postelji in me je okoli enajstih tudi zmanjkalo. Ponoči sem se večkrat zbudila, ker so imeli v Brunarici (gostilna 100m ali manj stran od naše hiše) neko zabavo.

Tako, da so me zbudili tudi malo čez peto zjutraj. Ker pa sem si rekla, da bom šla enkrat zjutraj gledati sončen vzhod, sem imela danes odlično priložnost.


Najprej sem odšla ven previriti stanje, koliko že zamujam, ampak je bil dejansko ravno pravi čas. Tako, da sem se hitro oblekla, pograbila torbo in odhitela sončnemu vzhodu naproti.
Po poti sem dejansko poplesavala (in na vsake toliko časa prepevala) na pesem Ne čakaj pomladi in mi je dogajalo.
Ker se glede na mojo običajno pot tega ravno ne vidi dovolj, sem krenila na levo (običajno grem na desno) po napornem klancu navzgor (jutranja telovadba in to). In sem prispela ravno ob pravem trenutku za božanski razgled.


Nisem dočakal tisti vzhod, ko sonce pokuka izza gora, ampak samo lepo obarvano nebo.


Ker pa imam tako veselje biti tam ob vodi, sem se danes spet odpravila tja in na srečo ni bilo nikjer nobenega (ok kdo pa še hodi k vodi ob 6ih zjutraj).
Tako, da sem imela že jutranje namakanje nog in skakanje po vodi.


Nazajgrede pa sem zopet poplesavala na Ne čakaj pomladi in Uhvati ritam. Pot pa sem končala z tistim počasnim sprehodom na Pesek in dotik.

Prvi sončni žarki. Ja današnji dan se je odlično začel.
Danes imam tudi fotografije.

Kingston - Pusti soncu v srce