Berem. Tisto knjigo, ki jo je Lara posodila. Pride ženska k zdravniku. In imam robčke na dosegu.
Ronči ima kremplje in grob prijem. Važno, da je cela kopalnica mokra, ko se je otrosel in sem ga vsega mokrega lovila po hodniku. Jaz nisem v nič bolj suhem stanju.
Nacejam se z vodo v prisrčni flaški Costelle. Morala bi si resno iti iskat tisto z okusom gozdnih sadežev ali po njihovo z okusom robide, borovnice in gozdne jagode. Ha.
Šola je pa pač šola. Samo štiri ure. Nič malice. Jamramo o voznem redu, ampak zaradi postanka v restavraciji z nič kaj zdravo prehrano končamo na dveh kasneje kot bi lahko. Zabavno.
Poslušanje kapljic, ki priletijo ob razmočena tla. Ampak to "tišino" zmoti vlak, ki prihrumi mimo.
Matt McGovern - The Last Waltz
Ni komentarjev:
Objavite komentar