Zjutraj se je prijetno zbuditi z občutkom, da lahko še v miru poležavaš v postelji. Ker je vikend. Ker so počitnice.
Potem pa sem se nekako zaposlila z branjem knjige. Kluun. Ko pride ženska k zdravniku. In jo tudi prebrala.
Napravila je velik vtis in pustila tesnoben občutek. Ni pa bilo tiste pričakovane reakcije. Nisem pretočila solze, ker sem samo nemo strmela v knjigo in brala besedo po besedo.
Želim pa prebrati nadaljevanje. Vdovec.
Nepričakovan klic. Če imam kaj časa. Klara je bila v Ljubljani, jaz pa v trenutku na poti. Z manjšim postankom. Človek se počuti bolje, ko imal poln tank.
Za kino sva imeli premalo časa. Nekako sva končali v Areni. Na tistem hokeju in potem na bowlingu. In bilo je zabavno. Okopirali sva tisto mašino za fotografiranje in se smejali modeloma, ki sta dokaj smešno skakala in se trudila plesati.
Bowling je bil zabaven. Ker se en kegelj ni in ni hotel podreti. In nekako je bila samo začetniška sreča. In jaz ter popusti, to res ni za skupaj. Očitno bom mogla res dojeti.
Domov pridem ob času, da skuham kosilo. V dveh rundah.
Na splošno se mi nič ne da in se znajdem pred televizijo pod dekco. My sweet 16. Joj. Kaj te američani počnejo in kako komplicirajo. To je res neverjetno.
Danes je nek Tuš fest, ker ima kranski tuš prvo obletnico obstoja. In Tuš je naravnost beden. Čeprav se trudijo in vse, daje celoten vtis, kot da je vse skupaj pod nivojem. Beda.
Ronči je dobil novo igračko ter zalogo hrane.
Staršema pa ne uspe pogledati film do konca. Limeta. Mmm.
V glavo sem si vtepla idejo, da bi imela od tamauga telefon. Ne vem sicer zakaj, ampak tak je sedaj moj namen.
Bruce Springsteen - Fire
Ni komentarjev:
Objavite komentar