Včeraj je bilo življenje tako navidezno zabavno in lahkotno. Kot dne, ki je bil tudi tak, lahkoten. Tisti sprehod v zasneženi pokrajini je imel svoj čar. Stopicati in gaziti po poteh v gozdu, kjer se še noben ni sprehajal je bilo čisto veselje. Tudi pes je nadvse užival.
Včeraj je bilo vse zabavnejše. Tudi vožnja na pošto in mimo avtobusne do Lidla. Jaz sem se res od srca nasmejala. In kruh na zadnjih sedežih sem pripasala, saj ga nisem znala drugače postaviti v teh zimskih razmerah.
Če imajo nekateri popoln strah pred vožnjo v snegu, ga drugi razumejo kot čisto veselje. Kot otrok, ki se veseli sankanja.
Zanimivo se je danes situacija popolnoma spremenila. Sneg je postal moker in težak. Pločniki so bili do vrha zasneženi in nespluženi. Na cesti so nastajale ogromne luže. Vreme je bilo težko. Premikanje je bilo oteženo. Tudi po običajni sprehajalna poti je bilo vse drugače. Včeraj sem skoraj lebdela po snegu, danes mi je v vsakem koraku spodneslo nogo, da sem se vedno bolj in bolj ugrezala v sneg. Meni je razpoloženje precej padlo in sem bila danes daleč od lahkotnosti. Samo Ron je bil enako navdušen.
Vsaj nekdo je ohranjal pozitivo v zraku, ostalim je danes malo padlo razpoloženje.
Pa smo vseeno vrgli nekaj partij remija. Kaj pa bi sicer počel na tak zasnežen, petkov večer.
Na Planet Siol.net so pripravili nek Valentinov natečaj in takoj sem dobila idejo za zgodbo. No, bilo je ključnih več dejavnikov, pa vseeno. Nekaj o očaranosti, ker se zavedam kako čudovito mi je in kaj imam. In kako preprosto se me da očarati, kako malo je potrebno.
Včeraj je bilo vse zabavnejše. Tudi vožnja na pošto in mimo avtobusne do Lidla. Jaz sem se res od srca nasmejala. In kruh na zadnjih sedežih sem pripasala, saj ga nisem znala drugače postaviti v teh zimskih razmerah.
Če imajo nekateri popoln strah pred vožnjo v snegu, ga drugi razumejo kot čisto veselje. Kot otrok, ki se veseli sankanja.
 |
| Ta pravljica. |
Zanimivo se je danes situacija popolnoma spremenila. Sneg je postal moker in težak. Pločniki so bili do vrha zasneženi in nespluženi. Na cesti so nastajale ogromne luže. Vreme je bilo težko. Premikanje je bilo oteženo. Tudi po običajni sprehajalna poti je bilo vse drugače. Včeraj sem skoraj lebdela po snegu, danes mi je v vsakem koraku spodneslo nogo, da sem se vedno bolj in bolj ugrezala v sneg. Meni je razpoloženje precej padlo in sem bila danes daleč od lahkotnosti. Samo Ron je bil enako navdušen.
Vsaj nekdo je ohranjal pozitivo v zraku, ostalim je danes malo padlo razpoloženje.
Pa smo vseeno vrgli nekaj partij remija. Kaj pa bi sicer počel na tak zasnežen, petkov večer.
Trenutek očaranosti
Si že kdaj stal pred vprašanjem, kako se ti je lahko pripetilo kaj takšnega, da ti je usoda namenila tisti čudovit trenutek, ki bo ostal za vedno? Prav samo tisti čudovit trenutek, ki bo grel srce še dolga leta in zabaval misli.
Si kdaj?
No, jaz sem doživela ta trenutek, čist čudovit trenutek, ki me je popolnoma očaral.
Pripoved se začne tam, kjer se na steni poleg vseh motivacijskih napisov znajde tudi tisti, ki ima zapisano nekaj v smislu – ne skrbi dekle, našla boš nekoga, ki ti bo razmazal šminko na obrazu in ne maskare. Motivacija, ki je kazala svoj obraz in vsak dan pazila name, toliko da še sama nisem vedela za to. Ampak je bila tista motivacija, ki se je nevidno pretihotapila v podzavest in tam ostala toliko časa, da se je začela nova zgodba.
Celotna zgodba - KLIK.
Na Planet Siol.net so pripravili nek Valentinov natečaj in takoj sem dobila idejo za zgodbo. No, bilo je ključnih več dejavnikov, pa vseeno. Nekaj o očaranosti, ker se zavedam kako čudovito mi je in kaj imam. In kako preprosto se me da očarati, kako malo je potrebno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar