Zunaj je lepo sončno sobotno popoldne in jaz sem zdolgočasena. S kotičkom očesa ozrem svoj fotoaparat in tako me prešine, da če imamo:
dolgčas + fotoaparat + lep sončen dan = sprehod oz. nekaj dobrih fotk.
Zato sem vzela pod pod noge, mobitel v žep, slušalke v ušesa in fotoaparat za vrat.
Moj dokončni cilj je bilo nekako posedanje v miru ob vodi, ampak do tega nekako ni prišlo.
Za začetek je bil sprehod skozi "naselje" po cesti, ob hišah in vrtovih, ko imaš občutek da te vsi opazujejo skozi okno. Zato tukaj malo pospešimo korak.Pridem do razpotja - čez most in skozi gozd ali ob avtocesti po krajši poti in soncu.
Odločim se za krajšo pot in tako na vsake toliko časa naredim kratek postanek na potki v gozd, kjer hočem slišati ptiča, ki se glasno oglaša in me spremlja že celo pot ter se malo ohladim.
Nadaljujem pod avtocesto proti vodi, kjer mojo pozornost zmoti traktor, ki obrača sveže pokošeno travo. Ko že prispem do tistega kotička, tam vidim ljudi, zato nekaj časa premišljujem nato pa se obrnem (ker sem si zaželela MIRNEGA posedanja) in grem pogledati višje ob "reki", če je kakšna možnost za posedanje.Ampak nimam sreče, zato se obrnem in grem po isti poti nazaj.
Ob poti sem našla marjetico, ampak ne tiste popolne in lepe kot jo zmerom iščemo. Pač pa takšno nepopolno, kot smo mi, čeprav se trudimo dokazati nasprotno, z luknjami v listkih. Drugačno in zanimivo. Zaradi tega nič manj vredno.
Ker nisem imela "resnične" družbe, mi je to nekako olajšal telefon s pesmimi in od vseh mi je v spominu najbolj ostala:Celine Dion - All By Myself
P.S. - to so fotke s sprehoda, če mogoče niste dojeli
Ni komentarjev:
Objavite komentar