Uležem se v posteljo, ampak ne morem zaspati. Glavo imam polno misli današnjega dne, večinoma takšnih, slabih.
...dotik, le dotik je povedal vse za oba...
Poiščem mojo najljubšo ruto, ki me ponavadi spremlja na morju. Vzamem tudi mobitel in slušalke. Ošinem uro, šele 00:22. Potihem se odpravim ven na teraso.
Vzamem ležalko, obešeno na "štrikih" za perilo. Se ogrnem in uležem na tla. Iz slušalk mi zadoni zvok znane melodije
...prvič zvezde skupaj sva preštela...
Zazrem se v nebo. Poiščem znane zvezde - veliki voz, severnico. Opazim tudi roje zvezd, ki izgledajo kot nekakšen rahel oblak in sicer Mlečno cesto. Na ustnice pa se mi prikrade nasmeh.
...en dan, ki v večnost je ujet...
Opazim letalo. Nato pa satelit. Izgleda kot zvezda, samo da se premika. Počasi se premika čez nebo, jaz pa mu sledim s pogledom.
... glej kako zvezde plešejo....
V sebi si nekako zaželim utrinka, da se mi izpolni želja, ki mi trenutno poplesuje v mislih. Nato se zopet zazrem v nebo posuto z drobnimi lučkami, ki veselo utripajo, če se zazrež v njih.
Čez trenutek se na nebu nekaj posveti, mislim da je bil utrinek. In tako si željo ponovim v mislih in upam, da se izpolni.
...prsti čutijo ljubezni zlat dotik... ustnice zardijo v barvi sreče...
Z nasmehom še vedno zrem v nebo in si po današne dnevu mislim, da so to tisti trenutki za katere je vredno živeti.
Mogoče bi bilo v objemu nekoga še lepše ampak lahko uživam tudi v tem kar imam v tem trenutku.
...ti povem misli jasno na glas...
Zapiha nežna sapica, ki bi me morala zmraziti ampak sem jo samo vesela, ko se poigra z mojo ruto.
Z nasmehom na ustnicah vstanem in se še bolj ogrnem v ruto, ampak ne ker bi me zeblo, pač pa kar tako.
...prvi je korak junija takrat...
Iz slušalk mi še vedno doni melodija, jaz pa se nežno zazibljem v ritmu. Sem samo srečna. Srečna, da doživljam ta trenutek. Preprosto samo uživam. Živim.
Sprehodim se po terasi in opazujem prazno ulico, luči, pod nogami čutim še topla tla.
...spomni se na pesek in dotik...
Še enkrat pogledam v nebo in zopet zagledam utrinek (mogoče, da prejšen ni bil, da je bil samo nevemčigav odsev ali nekajtakšnega). Pogledam na ulico in se odpravim spat.
...se še spomniš risanja po pesku...
Z nasmehom na ustih in pesmijo v glavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar