To se lahko samo v mojih mislih sestavi.
Danes sem se zbudila malce pretreseno.
Se zgodi. Dogaja. Kakorkoli.
V trgovini sem se počasi premikala za hordo upokojencev, ki so izkoriščali četrtkov 10% popust.
Vedno pozabim kdaj je četrtek in da je takšen naval v trgovini. Skratka vse skupaj je obupno nezaželjeno, ko se ti blazno mudi.
Ker sem rabila kvas. Da smo lahko na hitro sčarali tončke. To so najbolj kulj pikoti/pecivo, ki so še bolj slastni v kombinaciji z smetano.
Vroče. Vroče. Grozno prevroče je bilo zunaj. Na soncu je žgalo.
Sicer je bilo v senci bolj znosno pa vseeno. Ko se je potrebno podati čez betonsko pot do prve gozdnate sence, je to mala muka. Šele takrat je malo bolje. Ampak mislim, da je še huje kot meni psu. Ker je črn in se verjetno še bolj segreje. Šla sva tja daleč, na lov za vodo.
On je užival, jaz pa sem malo namočila noge. Mala pepita ga je najala in fanta nasproti sta se na veliko izležavala. To, takšni so dnevi, ko vročina udari in pokaže zobe. Bojim se, da bo le še huje.
Zadnji trenutek sem se odločila za izlet/srečanje. To je pomenilo, da sem odrinila v Ljubljano. Natančneje v park Tivoli. Ampak ne na Lady piknik. Pa še klobuček sem pustila doma.
Spoznala sem 40 Američanov, ki so prišli v Slovenijo za en mesec. No, spoznala sem jih pač nekaj in si nisem zapomnila skoraj nobenega imena. Za to bo še prišel čas. Upam na kakšne listke z imeni.
Če bi jih kdo spoznal jih v naslednjih 4 tednih najdete v Tivoliju pozno popoldne, vse do večera.
Izgledalo je tako netipično slovensko. Mislim, da smo mi veliko bolj zadržani.
Skratka - zanimivo je videti odzive na našo državo. Kaj so pričakovali. Nad čim so presenečeni.
Mogoče se ravno ne zavedamo, ampak imamo res močno razvito kulturo kofetkanja po lokalih. Za njih kava pomeni "take away" in ne nekega socialnega načina druženja.
Ko se je stemnilo so kresničke zavzele park in mi smo jim pustili njihov prostor. Šli smo vsak po svoje.
Luna je bila čudovita. Zopet. Vendar ne tako kot včeraj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar