torek, 7. junij 2011

Večerja na čast

Jutro vedno pride prehitro. Dopoldne me pozdravi in spravi iz postelje.
Pripravi, da preverim vse nekoristne stvari. Pripravi do tega, da osvežujem pepermint, vsakih 5 minut. To le zaradi nagradne igre. Presenečenje? Ne. Nič nisem dobila. Kako nenavadno.
Saj drugače z največjim veseljem pregledam vse objavice in si kakšne lepe stvari shranim pod priljubljene. Kar jih je veliko.


Sem pa bila pridna. Likala sem. Pomivala. Kuhala.
Vse ob Prijateljih in delu Wall-e-ja, ki ga včeraj nisem videla, ko sem prehitro odhitela domov. To pa se zgodi, ko si vezan na vozni red in si kljub bližini tako daleč doma.
Skratka bilo je nenaporno in malo pomirjajoče. Mislim, šele nekje do tretjine sem prišla pa vseeno.

Rumena palerina. Plus. Pes. Plus. Dež. Je enako. Veselje in sprehod.
Baje je pelerina, ampak kdo bi se sekiral. Važno je, da mi je trikrat prevelika in da se blazno kul počutim v njej. In izgledam prav hecno.
Dež naredi malce umirjeno vzdušje. Pomiri vse skupaj. Sprazni vse skupaj. In za seboj pusti dobro ozračje.
Ko sem hodila po razmočeni travi ob robu gozda je vse skupaj izgledalo pomirjujoče. Kot bi se spralo vse negativno in bi v zraku ostalo le še tisto nenavadno in zanimivo.
Ne. Ne znam prav opisat.


Potem pa se je utrgal oblak. In v tem nalivu sem šla v Ljubljano.
Včasih se mi zdi vožnja po dežju, po tem ko čisto nič ne vidiš prav posebna na svoj način. Nekako mi je v veselje. Dokler me ne utrudi.
Vse je zarošeno. Vse prši naokoli. Meglice se dvigajo. Nič ne vidiš. Skratka vse narobe, a malce prav.
Nazaj je bilo stanje že bolj vozljivo.


Večerja. O načrtih. In malo za zahvalo. Lahko enkrat ugibate kje in pri kom.
Če bi želela povedati, kaj smo jedli bi se morala pošteno potrudit. Mogoče casserole. Nekaj s špageti, piščancem in smetanasto omako. Pa kruh s kančkom česna. Ter šobska solata, ki sem jo preletela samo s pogledom. Pač, nismo vsi ljubitelji zelenjave.
Za nagrado pa smo dobili ene hecne piškote, ki so dajali vtis neužitnosti ter dajali raznorazne asociacije, izkazali pa so se za izvrstne.
Jukr. Euchre. Prvo se reče, drugo napiše. Hecno, kajne. Ampak meni je ta igra blazno všeč. Ker je malo strateška.

Sick Puppies - Maybe


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...