Majski hrošč

Danes je uradno poletje. Ja, danes se lahko uradno sprehajamo naokoli v krilih, kratkih hlačah in poletnih oblekčastih oblekicah.
Danes je popoln dan za to.


Nočem se zares zbuditi ob zvoku, ki strese celotno sobo.
Pa čisto nenamerno poležim še pol ure.
Problem nastane šele, ko se zavem. Ko se moram zavedati. Vse do tedaj je samo prijetno.
Ravno do trenutka, ko se mora vse končati. A ni do takrat vse dobro?

Pa je nastal zajtrk. Plan za danes je bil pripravljen. Vozni red preverjen in ključi avtomobila so ležali na mizi.

Pojavila sem se pred vrati velike vijolične stavbe. Vstopati, ko so vsi nekje v pripravljanju na izpit ali teženju na referatu ni tako fino.
Čeprav za danes nič posebnega nisem imela za pripravit. Samo to, da sem se osebno prikazala in dobila oceno napisano v indeks, ker sem se odločila ne odgovarjati. Kako fino je nabrati dovolj procentov, in se popolnoma nič ne učiti.
Sem pa čisto ne vede spustila en rok. Po grozni krivdi in pomešanih datumih. Še vedno mislim, da naj bi bil v petek.

Povabila sem se na kavo. Kar tako. Končno se mi je nasmehnila sreča in je imel nekdo 5 minut časa tudi zame.
Torej povabila sem se kar na kavo k Melissi in na novo spoznani Američanki Casey. Danes je bil poleg poletnega še tak dan, da sem si zapolnila še imena. Kako super sem. Ha.
In to je kasneje vključevalo tudi mimogrede srečane, Jenny, Mariso, Abigail in Ally. Toliko za danes.
Skratka bil je dolg klepet. O vsem drugačnem. O istih stvareh. O različnih okusih. Odraščanju. Pripetljajih iz dežele na sončni strani Alp.
Dokler ni prišlo do lova na spominke. Včasih se je fino delati turiste.


Psi prinesejo takšno veselje. Sploh kadar jih več ujameš pri igri. Ko se borita za palico. In jo okoli nosita kot največji ponos. Dokler ne pride boja za boljši konec.
Ko sta črn in bel skupaj. Kot za sliko, ki sem jo nekoč videla na enem koledarju.
Psi so prikupni. In najboljši prijatelji. Čisto zares.

Jutri je 5 moških.com. V četrtek pa Pomladno prebujenje. Na Prešernovem trgu. Zvečer.
Ko sem za drugo danes izvedela, zahvale gredo Pehtranu - hvala!, sem začela naokoli poskakovati od veselja. Ne bom na glas povedala v katero grem gledati. Nisem niti dobila žrtve, ki bi mi delala družbo, bom že.
Gledat grem pa pika. Ja, tako. To je moj današnji sklep.

Bryan Adams - Straight From The Heart