To bi lahko večkrat trdila, ampak danes glede na možnosti za pozitiven uspeh, res ni.
Lahko bi se zabavala in družila z Američani v Tivoliju.
Lahko bi gledala Pomladno prebujenje, zastonj v središču Ljubljane.
Ampak ne, jaz sem še vedno doma in za vse krivim vreme. Navzven.
Drugače se bom pa požrla in razžrla.
Lahko si predstavljam pridige, sploh jih ne rabim slišati.
V vsakem primeru se počutim krivo. Obupno. In bedno.
Če bi šla, bi se pa počutila samo krivo.
Poleg tega pa imam grozen tajming. Ne najdem ljudi na pravem mestu ob pravem času. Vedno vsakega najdem, ko nima časa. In potem se jaz sesujem od vseh zavrnitev. Ki sploh niso storjene namenoma.
Pa dodam še to, da nimam sreče in smo na konju. Ne, niti na oslu ne bi mogli biti.
Oh. Vse je še šlo. In obesila si bom listek z "you must believe in yourself".
Ker pač preprosto ne. Velikokrat ne verjamem vase.
Nabrala pa sem si šopek cvetlic in jih postavila na mizo. Tako, za boljšo voljo.
Sedaj se grem pa posladkat z The Notebookam, ker ga nisem videla že celo večnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar