ponedeljek, 13. junij 2011

Zguba

Darila in voščila še vedno prihajajo. Danes me je presenetil še en paket. Modra kuverta. Z Irske poslana na pot v malo deželico tam na sončni strani Alp.


Ob pogledu na voščilnico sem se že takoj nasmejala ampak tisto kar me je pa čakalo notri je pa super.
Hvala!
Skrite sanje. Iskrice v očeh. Veter v laseh. Paris. Nasmeh na obrazu. Zabeležene spomine. Pikčasto življenje. Ukradene trenutke. Oblekčaste oblekce. Dobro družbo. In irsko srečo.
In kako kul je to skupaj dano. Joj. Lara. Ne morem verjeti.


Skleda domačih dobrot. Rdečega sadja z vrta. Češenj. Jagod. Malin.
V soboto bo že 3 leta. Sploh nisem vedela. Ne, nisem se zavedala.


Globoko sem razdvojena. Razklana. Razpeta.
Med dejanskimi izpiti. In mapo, ki bi morala biti že končana. Potem pa se vmes vrine še kaj in je konec z menoj.
Ne morem. Ne maram kemije.

Tanja Ribič - Za vsako rano


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...