Bolj kot poskušam usklajevati urnike in luknje, bolj ostajam zavrnjena.
Imeti urnik od devetih do enih izpade prav bedno. Z ničemer se ne da kombinirati.
Saj sem čisto zadovoljna s tem, ampak moji dnevi v Ljubljani so razpeti le s tem, da grem iz vlaka na faks in nazaj.
Ampak vedno se pa najde en dan, ko imajo vsi čas in jih nimaš nikamor za stlačit. Ne razumem tega.
Skratka, bo že bolje. Tako pravijo...
Dan sem začela s pohanimi šnitami za zajtrk. French toast.
In končala z domačim jabolčnim štrudljem.
Na nedeljo si človek lahko privošči.
Pan Am. Ta serija mi je blazno simpatična. Všeč mi je to obdobje. Krila. Obleke. Avtomobili. Vse.
Očarana sem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar