Dihidroksidioksidožveplo

Obnavljam stike z ljudmi, ki so se zgubili med srednjo šolo. Prav zanimivo je. Srečujem ljudi, ampak pozdrav obvisi v zraku. Ujet nekje med ustnicami in neizrečen. Ampak ga čutiš, samo se ga izogneš.

Ob torkih imam samo 2uri kemije. Samo to in nič drugega. In mi je blazno všeč. Ker ne čakam. Malo visim v Ljubljani. In nekaj novega slišim.
Ker kemijo sem popolnoma pozabila, nekje v ozadju se nahaja vse znanje, ampak ga je potrebno obnoviti. In večina izmed nas je danes samo v prazno strmela, ko nam je predavala snov, ki jo je moč slišati v prvem letniku srednjih šol. Kemije pač nikoli nismo imeli.
Predavanja se zdijo zanimiva. Kemija se mi je včasih zdela zanimiva, potem pa je ni bilo več. Sedaj se pa privajam.

Tako trmasto sem se upirala trolam štiri leta, pa tudi avtobusom, ampak popuščam. Resnično se mi zdi, da gremo ven iz obdobja najstništva. In na troli spoznavam ljudi, za katere se izkaže, da imamo nekaj skupnega, saj smo na isti šoli. Na istem programu. Še celo v isti skupini. Iz podobnega konca. Kamor vozi vlak.

Včeraj je bil samo dan, ki je bil precej podoben šok terapiji. Menjava okolja. Menjava ljudi. Menjava poležavanja za nek urnik. Prevažanje in določen cilj. Po treh mesecih čistega brezdelja, te to resno malce vrže v depresijo. Baje nisem bila edina. Ampak bo boljše.
Se bom srečevala z ljudmi, ki jih nisem videla že sto let. Bomo delili zgodbe ob kakšem toplem kakavu v zavetju majhnih kavarn. In bomo izkoriščali vse luknje v urnikih za takšne in drugačne traparije.

Blazno mi je všeč plakat od Jankoviča. Resnično. Ker te politični plakati so nadležni, ampak njegov je naravnost učinkovit. Barvn. Preprot. In bistven.
Super. Podpiram idejo in izvedbo.

Deževna Ljubljana. Znašla sem se na Čopovi, kjer sva s Tjašo končno uspeli uskladiti urnik za nekaj drobnih minut. Ampak včasih takšne drobne minute predstavljajo več kot dovolj. Ker potem sem že mahala, da se je avto znašel pred menoj. In Ljubljana se je zgubila v dežnih kapljah, avto pa je čakal na postaji. Za veliko zeleno mašino, se je vozila moja formulca vso pot do doma.
Prežeta z navdušenjem sem poskušala vsem po vrsti odogovarjat in se dogovarjati. Beležko rabim.

Game Over - Ob tebi

P.S.: Pridno berem vaše komentarje, ampak nimam niti časa odgovarjati.