sreda, 6. oktober 2010

Trivialno

Občudujem plapolajoče obleke, ki segajo vse do tal in lebdijo skupaj z manekenkami po pisti. Jaz bi tudi tako lahno obleko.

Pozabila sem že, kako je ko se skoraj da sredi noči spraviš iz postelje in iščeš dele oblačil medtem, ko so vsi še v globokem spancu. Ne glede na to, koliko prej se zbudim, vedno hitim zadnje minute.
Šele do Ljubljane se je naredil dan. Vlak pa poln zaspanih ljudi.

Pešačenja do faksa se očitno ne bom odvadila. Ker rabim nekaj, da me predrami. Pač nekateri ne pijemo kave in imamo jutranjo rekreacijo. Krof poln čokolade, ki je mastil vse v torbi.
Profesor za matematiko je smešen. Dva metra v višino ali pa še več. Ravno toliko, da čez drugo klop v predavalnici vidi popolnoma normalno. Malce truda smo sicer vlagali, da smo ga razumeli, ampak on se je več kot očitno zabaval. Sam sebe je nasmejal s svojimi izjavami. Prava pojava je.
In smo zopet pri tistem, kar smo obdelali. Mislim, saj matematka se pa res ne spreminja popolnoma nič in stvari iz leta v leto samo ponavljaš.

Vaje. Po vseh neenačbah smo bili že pol ure prej zunaj. V deževnem dnevu, ko sploh ni deževalo. Pač pa nadležno rosilo.
Proti pravni. Tam je bil zamišljen cilj. In tam me je čakal ubogi krofek, ki je smuknil v želodec.

Opazovala sem, kakšen stil oblačenja dejansko imajo bodoči pravniki. Ker so se sprehajali. Hodili predvsem ven. Nekateri sem ter tja in drugi čakali svoje kolege.
Dejstvo je, da je razširjen stil balerink ali zelo nizkih petk v kombinaciji s trenčom, ki ima po možnosti podarjena ramena in ozkimi hlačami, skoraj pajkicami. To je razširjeno potem pa so odstopanja. Izjeme potrjujejo pravila. Aja pa da ne pozabim na šal, bolj rutko okoli vratu in obvezno torbico. In dva nadvse nadobudna opazovalca poleg mene, sta prišla do dejstva, da ti bodoči pravniki izgledajo prav zamorjeno, ko hodijo ven iz stavbe. In nekako sem se popolnoma strinjala z njima.

Knjige. Prešernov trg. Mleko s čokolado. Lush. Vse dišave in drobne malenkosti.
Antikvariat. Kako prikupno se je potikati v teh s knjigami založenih prostorih in stikati med policami. Nikoli ne veš na kaj boš naletel.
Vlak. Neuspešno ujet. Pica. Zopet železniška, le da sem tokrat ujela vlak in bila že napoti v še bolj turoben Kranj.

Slovenski top model je blazno antipatičen.
Zadnja epizoda Glee-ja pa je prav zanimiva. Ne vem zakaj, ampak vedno, ko pojejo mi povzročajo kurjo polt. Koža se mi dobesedno naježi. Ima še kdo podobne izkušnje?
Prav simpatični so, sedaj ko ne izvajajo več takšnih izgredov, ali pa sem se že navadila.
Res so neverjetni. Mislim njihovi glasovi in izvedbe pesmi.
In spodnja pesem se mi zdi blazno zanimiva.

Glee - Papa Can You Hear Me

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...