To se vidi, ko se voziš po Gorenjski. Po avtocesti.
Tri ure in še malo spanja. Ja faks je bil zgolj šala danes. Neslana šala.
Saj me je vibriranje telefona vrglo iz postelje in sem se mogla soočiti z zamrznjenim avtomobilom in časovno stisko.
Po posvetu mi je postalo jasno, da bom Ljubljano videla, faks tudi, predavanj pa ne.
Nujno je bilo potrebno oddati poročilo. In sem se spravila v preljubo Ljubljano.
Iz Rudnika v center seveda. Na sončni strani Alp.
V tretje nadstopje in nazaj. Z dvigalom gre vse hitreje.
Vmes pa sem naletela še na moje nove prijatelje iz Amerika. Zgolj po naklučju. In z nekaterimi bom jutri preživljala dan. Na izletu v neznano.
Jared in Melisa sta bila pred filofaksom. Jaz pa oddeta v pariško vzdušje. Amour.
Čevljev ni ni več. Joj pa takšno željo sem imela po njih. Topli in udobnih. Pa jih ni. Tako, da sem se s trgovine pobrala v rekodrnem času. In blazno pogrešam zabavni šoping. Oh. Res bi ga potrebovala. Saj nič kupit.
Spala sem kot top. Jedla najboljše kajzarice in gledala Glee ter 90210.
Sedaj pa zgubljam živce ob nestabilni povezavi interneta. Blazno 'super' je.
Ljudje obsojajo. Ljudje čudno gledajo. In kako naj se potem počuti človek?
Ni komentarjev:
Objavite komentar